Navigacijska pot

Oživitev evropskega gospodarstva - 27/11/2008

Kovanci, ki ležijo na časopisni strani o financah ©EC

Načrt za okrevanje evropskega gospodarstva združuje nacionalne ukrepe in ukrepanje na ravni EU.

Komisija je kot usklajeni odziv na poglabljajočo se gospodarsko krizo v EU predlagala načrt ukrepov, vreden 200 milijard EUR, za povečanje kupne moči prebivalstva in spodbuditev rasti in zaposlovanja. Sveženj kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov predstavlja 1,5 % bruto družbenega proizvoda EU.

Večina tega denarja – 170 milijard EUR – bo zagotovljena iz državnih proračunov, preostalih 30 milijard EU bosta priskrbeli EU in Evropska investicijska banka.

Z načrtom želi EU zaščititi delavce, gospodinjstva in podjetnike, ki jih razraščajoča finančna kriza čedalje bolj ogroža. Načrt predlaga zagotovitev večje podpore tem ranljivim skupinam prebivalstva, vključno z naložbami za izboljšanje usposobljenosti zaposlenih ter pomočjo za ohranitev delovnih mest in iskanje novih zaposlitev.

EU bo tudi pospešila dodeljevanje sredstev v višini 6,3 milijarde EUR iz socialnih in regionalnih skladov. Prav tako se zavzema za spodbude za gradbeni sektor in avtomobilsko industrijo, ki ju je kriza najbolj prizadela, s katerimi bodo podjetja razvijala proizvodnjo ekoloških avtomobilov in gradila energetsko varčne zgradbe.

Po tem načrtu bo imela Evropska investicijska banka DeutschEnglishfrançais , ki zagotavlja dolgoročna posojila, pomembnejšo vlogo pri financiranju velikih projektov. V banki so že pripravili 30 milijard EUR za posojila malim podjetjem, ki naj bi jim pomagala prebroditi težave pri iskanju posojil.

Načrt tudi omogoča prožnost glede pravil EU o nacionalnih proračunskih primanjkljajih, ki državam članicam dovoljujejo, da si zaradi poslabšanih gospodarskih razmer začasno lahko sposodijo več denarja. EU mora za preprečitev globoke in trajajoče recesije ukrepati takoj, zato bo predsednik Komisije José Manuel Barroso evropske voditelje na vrhu naslednji mesec zaprosil, da načrt potrdijo in ga čim prej izvedejo.

Sveženj ukrepov „je obsežen in smel za dosego kratkoročnega učinka, pa vendar ga odlikujeta strateška in trajnostna vizija, da lahko dolgoročno spremeni krizo v priložnost,“ je dejal predsednik Barroso.

S spodbujanjem naložb v infrastrukturo, okolju prijazne tehnologije, energetsko učinkovitost in inovacije je cilj svežnja pospešiti prehod k na znanju temelječi družbi in družbi z manj ogljikovimi izpusti. Spodbuja tudi vzpostavljanje več partnerstev med vlado in podjetji.

Številne države (kot so Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija) so že sporočile, da bodo sprejele svoje svežnje spodbujevalnih ukrepov. Komisija zdaj poziva vse države članice, naj ravnajo podobno, in sicer v skladu z ukrepi na ravni EU. Vlade bi tako ta denar v skladu s potrebami svojega gospodarstva kar najbolje porabile, saj se vsaka država spopada z različnimi izzivi. Komisija bo spremljala nacionalne ukrepe in zagotavljala, da podjetjem v teh državah ne omogočajo nepravičnih konkurenčnih prednosti.

Nekatere države (na primer Slovaška, Bolgarija, Romunija in Poljska) še beležijo gospodarsko rast, v drugih (Francija, Italija, Nemčija) pa se je ta že ustavila. Medtem ko nekatere vlade skrbi deflacija, se druge spopadajo z dvoštevilčno inflacijo (Bolgarija, Estonija, Latvija in Litva).

Več o načrtu za okrevanje evropskega gospodarstva EnglishPDF.

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave