Navigacijska pot

Evropa se spominja padca železne zavese - 06/11/2009

Evropa praznuje 20. obletnico padca berlinskega zidu

Devetega novembra bo minilo 20 let, odkar so vzhodnonemške oblasti končno dovolile svojim državljanom svobodni prehod iz vzhodnega v zahodni Berlin.

To novico so ljudje tistega davnega leta 1989 sprva sprejeli z nezaupanjem, potem pa so kmalu sledila razposajena veseljačenja na ulicah, dolge čakalne vrste za obisk „druge strani“ in čustvena srečanja med ljudmi. Ta dogodek je pomenil vrhunec gibanj (pogosto ilegalnih) za odpravo komunističnih režimov v vzhodni Evropi.

S kulturnimi prireditvami DeutschEnglishfrançaispolski po vsej Evropi bomo obeležili padec železne zavese. V Ljubljani bo informacijska pisarna Evropskega parlamenta organizirala državljanski forum, na katerem se bosta o tem prelomnem dogodku v Evropi z državljani pogovarjala poslanca v Evropskem parlamentu Jelko Kacin in Tanja Fajon, medtem ko bo Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil dokumentarno razstavo z več kot 60 črno-belimi fotografijami „Berlin, november 1989“. Tematski cikel 20. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala pa bo posvečen dvajseti obletnici padca berlinskega zidu in družbenih sprememb v socialističnih državah.

Berlinski zid je od leta 1961 ločeval vzhodni in zahodni del Berlina.

Prvi znaki politične spremembe so se pojavili že leta 1988, potem ko je poljska vlada po stavkovnem valu, ki je zajel Poljsko, privolila v pogovore z opozicijskim gibanjem Solidarność (Solidarnost). Nezadovoljstvo ljudi se je kmalu razširilo po vsej vzhodni Evropi.

Madžarska je maja 1989 odprla svoje meje z Avstrijo in tako je prišlo do prve razpoke v železni zavesi. Avgusta istega leta si je dva milijona ljudi iz treh baltskih držav (Latvije, Estonije in Litve) podalo roke in oblikovalo 600 km dolgo živo verigo med prestolnicami, da bi opozorili na svoje zahteve po neodvisnosti.

Tretjega oktobra 1990 sta se Nemčiji formalno združili in nekdanja vzhodna Nemčija je postala del EU. Medtem ko so se rušili še preostali komunistični režimi in so jih nadomeščale nove, demokratično izvoljene vlade, so zahodnoevropski voditelji pripravljali načrt za vključitev vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo. Za članstvo so morale izpolniti tri temeljne pogoje: oblikovanje stabilnih demokratičnih institucij, spoštovanje načela pravne države in varstva človekovih pravic ter vzpostavitev dobro razvitega tržnega gospodarstva.

Doslej je te pogoje izpolnilo 10 nekdanjih komunističnih držav. Leta 2004 so članice Evropske unije postale Češka, Poljska, Latvija, Litva, Estonija, Madžarska, Slovaška in Slovenija. Leta 2007 sta jima sledili še Romunija in Bolgarija.

Državljani EU lahko zdaj svobodno potujejo, delajo in študirajo v vseh 27 državah članicah, podjetja uživajo vse prednosti skupnega trga EU, Slovenija in Slovaška pa sta celo izpolnili vse pogoje za prevzem evra – enotne valute EU.

Vse to je pomembno prispevalo k vzpostavitvi trajnega miru in stabilnosti v Evropi, ki ju EU skuša ohraniti.

 

Več o padcu železne zavese DeutschEnglishfrançaispolski

Zgodovina Evropske unije

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave