Navigacijska pot

Uradni jeziki EU

V Evropski uniji je triindvajset uradnih in delovnih jezikov: angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina.

Prvi predpis o uradnih jezikih je Evropska skupnost sprejela leta 1958. Kot prvi uradni in delovni jeziki EU so bili v njem navedeni nizozemščina, francoščina, nemščina in italijanščina, tj. jeziki tedanjih držav članic. S širjenjem Evropske unije se je večalo tudi število uradnih in delovnih jezikov, vendar jih je manj kot držav članic, saj nekatere jezike govorijo v več državah. Tako so v Belgiji uradni jeziki nizozemščina, francoščina in nemščina, medtem ko na Cipru večina prebivalcev govori grščino, ki je tudi uradni jezik.

Govorci „uradnih in delovnih jezikov“ imajo dve osnovni pravici:

  • dopise in dokumente lahko evropskim institucijam pošljejo v katerem koli uradnem jeziku, in v njem tudi prejmejo odgovor; 
  • predpisi in drugi zakonodajni dokumenti EU so objavljeni v uradnih in delovnih jezikih, prav tako Uradni list. 

Zaradi časovnih in finančnih omejitev je razmeroma malo delovnih dokumentov prevedenih v vse te jezike. V Evropski komisiji se za vsakdanje poslovanje uporabljajo angleščina, francoščina in nemščina, v Evropskem parlamentu pa prevajajo dokumente v različne jezike glede na potrebe poslancev.

Več o tem:

  • Uradni jeziki EU in druge informacije o evropskih državah

    • Zadnja sprememba: 16 januar 2013

    Kontakt | Na vrh