Promotional :: Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja.

Znanje o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja.

25 November 2013

Izid javnega posvetovanja. Povzetek.

Evropska komisija je 29. avgusta 2012 začela posvetovanje o zeleni knjigi  v zvezi s pobudo „Znanje o morju 2020“. Namen posvetovanja je bil spoznati mnenja deležnikov o možnostih prihodnjega upravljanja pobude in morebitni vključitvi zasebnega sektorja. Posvetovanje se je končalo 15. decembra 2012.

Komisija je prejela skupno 244 odgovorov (29 iz civilne družbe, 43 iz zasebnega sektorja, 95 iz javnega sektorja in 77 iz raziskovalnih krogov) iz 30 držav, vključno z državami, ki niso članice držav EU, katerih vode mejijo na vode držav članic. Številni odgovori in stališča, zlasti nacionalnih vlad, povzemajo obsežne notranje posvetovalne postopke in zato predstavljajo uravnotežena mnenja številnih organizacij. Odgovori so se šteli za reprezentativni vzorec.

Med posvetovanjem je bilo zbranih veliko podrobnosti s področja pravnih in tehničnih vprašanj, ki bodo zelo koristne v naslednji fazi pobude „Znanje o morju 2020“. Glavna sporočila so naslednja:

(1) Vse uporabniške skupine so se strinjale, da je treba zagotoviti odprt dostop do podatkov o morjih tako v njihovi osnovni kot v zbirni obliki. Civilna družba meni, da so oceani skupen vir, zato bi morali biti podatki o morjih na voljo brez omejitev, zlasti če se zbirajo s pomočjo javnih sredstev. Zasebni sektor je v veliki meri podprl prosti dostop, razen v primeru izpostavljenosti občutljivih tržnih informacij ali ko bi bila zaradi tega ogrožena sama pobuda za zbiranje podatkov. Javni organi so menili, da bi javni dostop znižal stroške spremljanja stanja okolja. Skoraj vsi pa so zlasti menili, da bi bilo podatke najlažje pridobiti s pomočjo raziskovalnih projektov.

(2) Navedenih je bilo nekaj izjem: državna varnost; škoda za kulturno dediščino in ogrožene ekosisteme; tržna občutljivost; potreba, da se znanstvenikom dopusti čas za objavo; vprašanja varnosti in odgovornosti zaradi napačne interpretacije podatkov.

(3) Splošno soglasje je bilo, da bi si morali dolgoročno prizadevati za skupno platformo za razširjanje podatkov o ribištvu in drugih podatkov o morjih, vključno s tistimi, ki se distribuirajo s pomočjo vesoljskega programa EU Copernicus. Morebitno povezovanje teh sistemov bi moralo omogočiti celovito sliko prekrivajočih se tem v različnih časovnih okvirih. Interoperabilnost podatkov in izvajanje ustreznih ukrepov nadzora kakovosti imajo pri doseganju tega ključno vlogo.

(4) Zgradba sedanje evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet), zlasti razdelitev na sedem tematskih skupin – za geologijo, batimetrijo, fiziko, kemijo, biologijo, fizične habitate in človekove dejavnosti – je bila obravnavana kot primerna.
 
(5) Posebej je bila izpostavljena možnost, da je pobuda EMODnet lahko v pomoč pri okoljskem ali ribolovnem poročanju. Postopoma bi se lahko postopek „posredovanja“, pri katerem se posredujejo poročila o morskem okolju ali ribištvu, zamenjal s postopkom „poizvedovanja“, pri katerem je dostop do podatkov, ki jih zberejo pristojni organi s skupno tehnologijo, mogoč prek spleta. To bi zmanjšalo upravno obremenitev.

(6) Obstaja veliko soglasje o potrebi mehanizma za svetovanje državam članicam in EU o stroškovno najučinkovitejšem programu vzorčenja, nadzorovanja in opazovanja za vsak morski bazen. Predlagano je bilo sodelovanje znanstvenih organov, regionalnih konvencij o morjih, regionalnih hidrografskih komisij in tistih, ki zbirajo podatke. Redni postopek bi moral upoštevati spreminjajoče se potrebe in tehnologije.

(7) Zasebni sektor si prizadeva, da bi bil bolj vključen v pobude izmenjave podatkov, kot je EMODnet. Predstavniki industrijskih sektorjev so se na splošno strinjali, da se njihovi objekti na morju ali plovila uporabijo za širše spremljanje oceanov. Vendar pa bi za te namene raje uporabili nezakonodajni pristop.

(8) Glede na predloge so za več opazovalnih tehnologij potrebne nadaljnje raziskave. Od teh se za prednostne štejejo novi senzorji za samodejne meritve parametrov, ne da bi za to morali nositi vzorce v laboratorij.

Vsi odgovori in povzetek poročila so na voljo na spletni strani GD MARE. Sodelujoči so bili pozvani, da preverijo, ali osnutek povzetka točno odraža njihova stališča. Na podlagi njihovih povratnih informacij je bilo opravljenih več manjših popravkov. Končno poročilo bo glavni prispevek k oceni učinka, s pomočjo katere se bo določil najboljši način za uresničevanje ciljev pobude „Znanja o morju 2020“, in sicer povečanje produktivnosti za javne organe, zasebne organe in raziskovalce, več inovacij in zmanjšanje negotovosti glede našega razumevanja morja.

Iskanje

Vse novice en