Z onesnaževanjem najbolj škodimo otrokom. Bolj kot odrasli so občutljivi na avtomobilske izpušne pline, vlago in plesnobo v stanovanju ter hlape iz lepil za tepihe in plastičnih mas.
Onesnaženi zrak je med glavnimi krivci za to, da v Evropi vsak četrti otrok trpi za alergijo in da je astma postala najpogostejši razlog za izostanek iz šole. Otroci preživijo večino časa v zaprtih prostorih, zato lahko z izboljšanjem kakovosti zraka doma in v šoli učinkovito preprečimo bolezni dihal pri otrocih.
Boljši zrak v zaprtih prostorih je tudi zagotovilo, da otroci pozneje v življenju ne bodo trpeli zaradi nekaterih kroničnih obolenj. Strupene hlape, denimo v insekticidih za lončnice, na primer povezujejo s parkinsovo boleznijo in nekaterimi oblikami raka. Kakovost zraka v zaprtih prostorih bo, poleg debelosti in poškodb, ena od tem zasedanja o zdravem okolju, na katerem se bo zbralo 53 držav, ki sodelujejo v vseevropskem prizadevanju za zdravje in okolje.
Zasedanje bo prelomni dogodek v pripravah na ministrsko konferenco o zdravju in okolju naslednje leto v Italiji. Zdravstveni delavci, preko Združenja za zdravje in okolje pa tudi nevladne zdravstvene organizacije, so enakopravni in dejavni partnerji. Že lansko zasedanje Svetovne zdravstvene organizacije je pokazalo, da je treba znanstveno literaturo o zdravem okolju zdaj prevesti v praktične ukrepe. Evropska komisija bo pri tem gonilna sila: sprejeti bo treba strogo zakonodajo, določiti standarde in opozoriti na politike in dobre prakse, ki jih lahko prevzamejo tudi druge države.
Združenje za zdravje in okolje zagovarja mnenje, da mora biti občutljivost otrok osrednja točka sedanje in prihodnje zakonodaje in da je treba upoštevati nova znanstvena dognanja o povezavi med okoljem in zdravjem. To stališče bo Združenje uveljavljalo na ministrski konferenci in tudi pozneje v novem Parlamentu in Komisiji.
