Pošlji prijatelju
RSS
google +
Različica za tiskanje

prof. Phillipe Hartemann, predsednik Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja

prof. Phillipe Hartemann, predsednik Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja

Aprila 2013 so v Luxembourgu imenovali nove člane Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) za obdobje 2013–2016.

Člane odbora kot neodvisne strokovnjake prek javnega razpisa izbere Evropska komisija na podlagi njihovega izjemnega znanstvenega znanja. Pomembno je tudi, da pri njih ne obstaja navzkrižje interesov, sicer ne morejo kandidirati za ta položaj. Poleg pisne izjave o morebitnem navzkrižju interesov v času imenovanja morajo člani in zunanji strokovnjaki, ki delajo za odbor, tudi vsako leto znova podati pisno izjavo o odsotnosti navzkrižja interesov, na vsakem zasedanju odbora in za vsako obravnavano temo pa morajo še ustno prijaviti vsako morebitno navzkrižje interesov. Vse te izjave preverijo sekretariat, predsednik odbora in drugi člani odbora, da se izognejo morebitnemu navzkrižju interesov z vprašanji na dnevnem redu. Življenjepisi in izjave so javno dostopni na spletišču znanstvenih odborov.

Zaradi zahtevnosti znanstvenih mnenj se za vsako vprašanje ustanovi priložnostna delovna skupina, v kateri sodelujejo nekateri člani odbora in nekateri zunanji strokovnjaki, ki jih izberejo na podlagi njihovega strokovnega znanja, denimo uveljavljenosti na svojem področju v svetu in relevantnih objav v priznanih strokovnih publikacijah, ter njihove neodvisnosti.

Naloga odbora za nova tveganja je priprava nasvetov za Evropsko komisijo glede nastajajočih tveganj, novo ugotovljenih tveganj za zdravje, širših, zahtevnih in multidisciplinarnih vprašanj, za katera je potrebna celostna ocena, ter vprašanj, ki jih drugi organi ne obravnavajo. Primeri tem, ki jih je že obravnaval odbor, so: nanotehnologija, elektromagnetna polja, medicinski pripomočki, protimikrobna odpornost, tkivno inženirstvo, sintetična biologija, krvni pripravki, medsebojni vpliv dejavnikov tveganja, sinergijski učinki in številne druge. Zato je razumljivo, da je pri pripravi različnih mnenj potrebno sodelovanje članov drugih odborov in/ali drugih ocenjevalnih organov.

Odbor trenutno pripravlja sedem mnenj, eno predhodno mnenje je še v javnem posvetovanju (posodobitev 2013 mnenja o varnosti silikonskih prsnih vsadkov podjetja PIP), kmalu bo tudi objavljeno mnenje o varnosti, zdravju in vplivu na okolje in vlogi nanosrebra pri protimikrobni odpornosti. Priprava mnenja o sintetični biologiji se je ravno začela, šest drugih mnenj pa je že v zaključni fazi in jih bodo v naslednjih mesecih odobrili za obravnavo v javnem posvetovanju. Teme, s katerimi se ukvarja pet od teh šestih poročil, so medicinski pripomočki, ki vsebujejo DEHP, bisfenol A, nanomateriali, zobni amalgam in drugi materiali za popravilo zob ter umetni sklepi tipa kovina/kovina, zlasti za zamenjavo kolčnih sklepov. Šesto mnenje je povezano z zdravstvenimi posledicami izpostavljenosti elektromagnetnim poljem (posodobitev 2013).

Eden glavnih izzivov pri delu odbora je sodelovanje z oddelki Komisije, ki potrebujejo zanesljiva mnenja o številnih zapletenih vprašanjih v zelo kratkem času. Včasih morajo odbori pregledati na tisoče publikacij v skladu s svojimi pravili o uporabi znanstvene literature za pripravo ocene tveganja na podlagi dokazov.

Odbor sestavljajo znanstveniki in strokovnjaki s področja javnega zdravja, ki so pripravljeni s svojimi bogatimi izkušnjami pripomoči k zaščiti zdravja evropskih državljanov. S svojimi izkušnjami in znanjem pomagajo pripraviti utemeljene in neodvisne ocene morebitnih nastajajočih in na novo ugotovljenih zdravstvenih tveganj ter s tem zagotoviti naše zdravje in varnost v spreminjajočem se svetu.

Varnost prsnih vsadkov podjetja PIP – predhodno mnenje, oktober 2013

Evropska komisija je odbor za nova tveganja zaprosila, naj posodobi mnenje o varnosti silikonskih prsnih vsadkov podjetja PIP, ki je bilo prvič objavljeno februarja 2012. Odbor je 25. septembra 2013 sprejel predhodno mnenje (posodobitev 2013), ki mu zdaj sledi javno posvetovanje z zaključkom 3. januarja 2014.

V pripravi mnenja je upošteval najnovejša znanstvena dognanja, izsledke evropske ankete in poročila držav članic.

Prsni vsadki s silikonskim gelom, ki jih izdeluje podjetje PIP, naj bi imeli večjo razširjenost in pojavnost poškodb kot druge vrste silikonskih prsnih vsadkov, prav tako se poškodbe pojavijo v krajšem času po vsaditvi. Možnost poškodbe se skozi življenjsko dobo vsadka še poveča. Vendar pa je količinska opredelitev povečanja možnosti napak problematična, saj na splošno pogostost napak pri vsadkih PIP ni dobro evidentirana.

Analiza podatkov kaže, da je prišlo do težav zaradi slabe kakovosti ovojnice ali proizvodnega postopka v številnih serijah vsadkov PIP, kar je lahko posledica sprememb v proizvodnem postopku.

V vsadkih PIP so odkrili precej višje koncentracije nekaterih cikličnih siloksanov (imenovanih D4, D5 in D6) kot v drugih silikonskih prsnih vsadkih, zato so raziskali tudi morebitne toksikološke posledice prehoda teh snovi v telo iz poškodovanih vsadkov PIP. Izkazalo se je, da so te kemikalije prisotne v telesu vseh žensk, tudi tistih, ki nimajo prsnih vsadkov. V nekaterih primerih sta bila iztekanje gela in poškodba vsadka povezana z vnetno reakcijo, ki je bila lokalna ali v bližnjih limfnih vozlih. V drugih primerih so poškodbe vsadka potekale brez simptomov. Vendar pa odbor ni našel dokazov, da bi bila poškodba vsadka ali lokalno vnetje povezana z rakom dojke ali anaplastičnim velikoceličnim limfomom.

Čeprav je pogostost poškodb vsadkov PIP večja kot pri drugih vsadkih, ni zanesljivih dokazov, da poškodovani vsadki PIP predstavljajo večje tveganje za zdravje kot poškodovani prsni vsadki drugih proizvajalcev.

V primeru poškodbe vsadka je njegova odstranitev zelo priporočljiva. Zaradi široko razširjenega strahu glede neodkritih poškodb vsadkov je treba ženskam z vsadki podjetja PIP zagotoviti redne klinične preiskave in po potrebi svetovanje in preiskave z ultrazvokom ali magnetno resonanco (MRI).

Glede preventivne odstranitve nedotaknjenih vsadkov PIP je odbor ugotovil, da zaenkrat takega posega ne upravičujejo prepričljivi medicinski, toksikološki ali drugi podatki. Vendar bi bila lahko v posamičnih primerih, na podlagi individualne presoje odstranitev vsadka rešitev za ženske, ki imajo psihološke težave zaradi vsadkov PIP, tudi če nimajo zdravstvenih težav.

Dodatne informacijepdf

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja je 23. junija 2013 objavil predhodno mnenje, ki sta mu sledila javno posvetovanje in 6. novembra javna razprava. Odbor bo mnenje dokončal na podlagi prejetih pripomb in predlogov.

Zobni amalgam, zlitina živega srebra in srebra, se že več kot 150 let uporablja za zdravljenje lukenj v zobeh, saj ima odlične mehanske lastnosti in je zelo vzdržljiv. Predstavlja drugo največjo porabo živega srebra v EU. Po drugi strani se vedno pogosteje uporabljajo drugi materiali, pogosto zaradi estetskih razlogov ali domnevnih zdravstvenih tveganj, povezanih z uporabo zobnega amalgama.

Izhlapevanje živega srebra zaradi uporabe zalivk iz zobnega amalgama je možno med pripravo zalivk ali pri odstranitvi. Izpusti živega srebra v ozračje iz zobozdravniških ordinacij naj bi po ocenah znašali približno 20 ton letno, kar je znatno manj, kot znašajo izpusti iz drugih človeških in naravnih virov. Zaenkrat še vedno nimamo dovolj informacij za oblikovanje celostne ocene tveganja za okolje. Vendar pa na splošno živo srebro iz amalgama ne predstavlja tveganja za evropske površinske vode, medtem ko nimamo dovolj podatkov, da bi lahko ocenili tveganje za tla in zrak.

Živo srebro iz zobnega amalgama in drugih virov v okolju lahko v človeško telo pride preko prehranske verige, vode in zraka. Vendar pa živo srebro iz amalgama predstavlja le majhen delež celotne količine živega srebra, ki smo ji izpostavljeni. Čeprav ne moremo izključiti tveganja sekundarne zastrupitve ljudi s hrano, to tveganje zmanjšujejo predpisi EU o varnosti hrane, ki prepovedujejo prodajo prehranskih izdelkov s presežnimi vrednostmi živega srebra in drugih kovin.

Glavne točke predhodnega mnenja so povzete v posebnem informativnem listupdf.

Dodatne informacije