Kri, tkiva in organi

Organi

Življenje bolnikov, ki čakajo na presaditev, je pogosto odvisno od razpoložljivosti darovanih organov. Presaditve organov so postale rutinski poseg, omejuje jih le pomanjkanje organov.

Evropska komisija je v sporočilu o darovanju in presaditvah organov iz leta 2007 in v oceni učinka  navedla glavne naloge politike v zvezi z darovanjem in presaditvami organov. Med njimi so:

  • skrb za kakovost in varnost darovanih človeških organov,
  • večja razpoložljivost organov,
  • učinkovitost in dostopnost sistemov za presaditve organov v Evropski uniji.

Javno posvetovanje je pokazalo, da uživajo pobude EU na tem področju široko podporo.

Evropska komisija je decembra 2008 sprejela predlog direktive, v katerem je določila zahteve glede kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih presaditvi, ter akcijski načrt , ki naj bi izboljšal sodelovanje med državami članicami.

Evropski parlament in Svet sta direktivo o kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih presaditvi sprejela 7. julija 2010 (glej popravek direktive). Po direktivi morajo vse države članice imenovati pristojne organe, odobriti dejavnost centrov za pridobivanje in transplantacijo, vzpostaviti sistem za sledljivost organov in poročati o hujših neželenih reakcijah in dogodkih. Direktiva vsebuje tudi zahteve v zvezi z varnim prevozom organov in podatki o vsakem darovalcu in organu. Države članice morajo določbe direktive prenesti v svojo zakonodajo do 27. avgusta 2012.

Uporaba v medicini 

Zakonodaja in priporočila 

Izvajanje 

Organizacije in interesne skupine