Ribištvo

INSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable Fish

Iskanje
    Prosto besedilo
Povezane vsebine
Novice
Sustainable Fisheries Partnership Agreements (SFPAs) aim to create a partnership to promote sustainable fisheries, based on the best available scientific advice. Therefore, a Joint Scientific Committee (JSC) of highly qualified scientific experts needs to be established in each SFPA, assuring that management measures are based on the best scientific advice available.
The European Commission has today adopted a key investment package for the Latvian fisheries and aquaculture sector worth almost €184m, including €139m of EU investments.

Amerikanka

Amerikanka, za katero so značilne številne mavrične lise na koži, je glavna vrsta evropskega sladkovodnega ribogojstva. Riba, ki izvira s pacifiške obale Združenih držav Amerike, je bila v Evropo vnesena konec 19. stoletja. Zaradi čvrstosti in hitre rasti se je zelo hitro izkazala za še posebno primerno za ribogojstvo. Amerikanko danes gojijo v skoraj vseh evropskih državah, zlasti v obalnih državah z zmernim podnebjem.

Amerikanka © ScandFish
Latinsko imeOncorhynchus mykiss
Proizvodnja (EU-27) – 204 745 t (2007); 31 % svetovne proizvodnje.
Vrednost (EU-27) – 539 milijonov EUR (2007).
Glavne države proizvajalke EU – Italija, Francija, Danska, Španija, Nemčija.
Glavne svetovne države proizvajalke – Čile, Norveška, Turčija, Iran, ZDA.
Informativni list pdf - 757 KB [757 KB] български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) suomi (fi) svenska (sv)

Razmnoževanje

Amerikanka se v Evropi težko razmnožuje naravno, saj se samici jeseni ne uspe drstiti.

Ribogojnice torej hranijo veliko število plemenk, da se jim ne bi bilo treba spopadati s pomanjkanjem iker, zaradi česar so bile včasih evropske ribogojnice lahko primorane uvažati ikre. Samice se redko uporabijo za razmnoževanje, preden dopolnijo tri ali štiri leta. Suha oploditev je najpogostejša metoda. Spolne celice se odvzamejo z ročnim stiskanjem (smukanjem). Mleč (seme) več samcev se pomeša z jajčeci. Tako oplojene ikre se lahko prenesejo od 20 minut do 48 ur po oploditvi.

Ribogojnice torej hranijo veliko število plemenk, da se jim ne bi bilo treba spopadati s pomanjkanjem iker, zaradi česar so bile včasih evropske ribogojnice lahko primorane uvažati ikre. Samice se redko uporabijo za razmnoževanje, preden dopolnijo tri ali štiri leta. Suha oploditev je najpogostejša metoda. Spolne celice se odvzamejo z ročnim stiskanjem (smukanjem). Mleč (seme) več samcev se pomeša z jajčeci. Tako oplojene ikre se lahko prenesejo od 20 minut do 48 ur po oploditvi.

Vzreja zaroda

Ličinke postrvi se gojijo v koritih iz steklenih vlaken ali okroglih betonskih koritih, da se vzdržujeta stalni tok in enotna porazdelitev ličink.

Ličinke se izvalijo z rumenjakovo vrečko, ki vsebuje vso potrebno prehrano za osnovni razvoj. Ko zarod poje ta hranila, se dvigne na površino, da bi poiskal hrano in zrak, potreben, da prvič napolni plavalni mehur. Nato jih hranijo z zelo drobnimi zrnci iz beljakovin, vitaminov in olj. Na začetku je zaželeno ročno hranjenje, da se prepreči prenasičenost. Hrana v obliki majhnih zrn se jim daje, dokler ne dosežejo teže 50 g in zrastejo od 8 do 10 cm.

Ličinke se izvalijo z rumenjakovo vrečko, ki vsebuje vso potrebno prehrano za osnovni razvoj. Ko zarod poje ta hranila, se dvigne na površino, da bi poiskal hrano in zrak, potreben, da prvič napolni plavalni mehur. Nato jih hranijo z zelo drobnimi zrnci iz beljakovin, vitaminov in olj. Na začetku je zaželeno ročno hranjenje, da se prepreči prenasičenost. Hrana v obliki majhnih zrn se jim daje, dokler ne dosežejo teže 50 g in zrastejo od 8 do 10 cm.

Pitanje

Mladice nato premestijo v enote za rast, plavajoče kletke v jezerih ali najpogosteje v ribnike vzdolž reke.

Ti ribniki so pravokotni, običajno betonski in delujejo na podlagi dveh tehnik: stalnega pretoka, odprtega sistema, pri katerem rečna voda teče skozi objekte prek dovodnega kanala, in recirkulacije, zaprtega sistema, pri katerem voda kroži v bazenih in se reciklira prek črpalnih in čistilnih enot. Prednost recirkulacije je, da je mogoče nadzirati temperaturo vode, kar omogoča vzdrževanje zimske proizvodnje v državah srednje in severne Evrope. Postrvi, ki so mesojede živali, potrebujejo prehrano z visoko vsebnostjo beljakovin. V ugodnem okolju bo postrv dosegla težo 350 g v 10 do 12 mesecih, 3 kg pa v dveh letih. Obstajajo tudi ribogojnice za pitanje na morju, v plavajočih kletkah v malo slanih vodah Baltika ali v zavetnih vodah skandinavskih fjordov. Morske postrvi se hranijo podobno kot losos, kar pojasni njihovo rožnato meso. Med pitanjem se pri dobrem upravljanju staleža postrvi, ki rastejo hitro, ločijo od drugih: med proizvodnim ciklom se stalež običajno prebira štirikrat. Ko postrvi dosežejo tržno težo, jih ulovijo z mrežo v bazenih, tiste, ki se gojijo v kletkah, pa žive prečrpajo.

Ti ribniki so pravokotni, običajno betonski in delujejo na podlagi dveh tehnik: stalnega pretoka, odprtega sistema, pri katerem rečna voda teče skozi objekte prek dovodnega kanala, in recirkulacije, zaprtega sistema, pri katerem voda kroži v bazenih in se reciklira prek črpalnih in čistilnih enot. Prednost recirkulacije je, da je mogoče nadzirati temperaturo vode, kar omogoča vzdrževanje zimske proizvodnje v državah srednje in severne Evrope. Postrvi, ki so mesojede živali, potrebujejo prehrano z visoko vsebnostjo beljakovin. V ugodnem okolju bo postrv dosegla težo 350 g v 10 do 12 mesecih, 3 kg pa v dveh letih. Obstajajo tudi ribogojnice za pitanje na morju, v plavajočih kletkah v malo slanih vodah Baltika ali v zavetnih vodah skandinavskih fjordov. Morske postrvi se hranijo podobno kot losos, kar pojasni njihovo rožnato meso. Med pitanjem se pri dobrem upravljanju staleža postrvi, ki rastejo hitro, ločijo od drugih: med proizvodnim ciklom se stalež običajno prebira štirikrat. Ko postrvi dosežejo tržno težo, jih ulovijo z mrežo v bazenih, tiste, ki se gojijo v kletkah, pa žive prečrpajo.

Potrošnja

V Evropi je postrv na voljo vse leto.

Do 400 g se lahko ponudi z belim ali rožnatim mesom, cela ali v fileju, sveža ali dimljena. Če se goji malo dlje in doseže 1,5 kg, se amerikanka tako kot losos prodaja sveža (v filejih ali rezinah) ali dimljena (v kosih). Njene ikre se uživajo soljene, zlasti v severni Evropi.

Do 400 g se lahko ponudi z belim ali rožnatim mesom, cela ali v fileju, sveža ali dimljena. Če se goji malo dlje in doseže 1,5 kg, se amerikanka tako kot losos prodaja sveža (v filejih ali rezinah) ali dimljena (v kosih). Njene ikre se uživajo soljene, zlasti v severni Evropi.