Ribištvo

INSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable Fish

Iskanje
    Prosto besedilo
Povezane vsebine
Novice
Following the restoration of constitutional order in Guinea-Bissau, the EU and Guinea-Bissau have signed a new three-year fisheries Protocol under the Sustainable Fisheries Partnership Agreement between the two parties. EU boats, mostly from Spain, Portugal, France, Greece and Italy, will now be able to resume fishing in local waters following a two year interruption.
The Commission welcomes that the EU, the Faroe Islands and Norway reached agreement on 21 November on an arrangement on mackerel fisheries for 2015.

Orada

Orada se je tradicionalno ekstenzivno gojila v obalnih lagunah in somornih ribnikih, zlasti v valikulturi severne Italije in esteros na jugu Španije. Toda v 80. letih prejšnjega leta je bilo uspešno izvedeno umetno razmnoževanje orade, in razviti so bili sistemi intenzivnega gojenja, zlasti v morskih kletkah. Orada, pri kateri je predvsem opazna srebrna glava, je tako postala ena od glavnih rib v evropskem ribogojstvu.

Orada © ScandFish

Latinsko imeSparus aurata
Proizvodnja (EU-27) – 84 590 t (2007); 67 % svetovne proizvodnje.
Vrednost (EU-27) – 363 milijonov EUR (2007).
Glavne države proizvajalke EU – Grčija, Španija, Italija.
Glavne svetovne države proizvajalke – Grčija, Turčija, Španija.
Informativni list pdf - 969 KB [969 KB] български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) suomi (fi) svenska (sv)

Razmnoževanje

Včasih so zdrave plemenke izbrali v njihovem naravnem okolju.

Toda danes ikre orade najpogosteje pridobivajo od rib, ki se gojijo v ribogojnici. V vsaki razmnoževalni sezoni je nujno treba nadzorovati število samcev in samic, ker ta hermafroditska riba spremeni spol: samec je v prvih treh letih, preostali del življenja pa samica. Odrasle ribe se pripravijo za razmnoževanje s fotomanipulacijo (nadzor nad trajanjem dnevne svetlobe). Samec oplodi ikre samice, ki lebdijo na površini vode. Jajčeca nato zberejo in prenesejo v inkubacijske bazene, v katerih se čez 48 ur izvalijo.

Toda danes ikre orade najpogosteje pridobivajo od rib, ki se gojijo v ribogojnici. V vsaki razmnoževalni sezoni je nujno treba nadzorovati število samcev in samic, ker ta hermafroditska riba spremeni spol: samec je v prvih treh letih, preostali del življenja pa samica. Odrasle ribe se pripravijo za razmnoževanje s fotomanipulacijo (nadzor nad trajanjem dnevne svetlobe). Samec oplodi ikre samice, ki lebdijo na površini vode. Jajčeca nato zberejo in prenesejo v inkubacijske bazene, v katerih se čez 48 ur izvalijo.

Vzreja zaroda

Vzreja zaroda brancina in orade sta si podobni in se izvajata v istih vališčih, običajno neodvisnih.

Novo izvaljena ličinka je mikroskopska, polovico njene velikosti pa pomeni rumenjakova vrečka, ki jo riba porabi za prehrano. Ta vrečka vsebuje vrsto hranilnih rezerv: beljakovine, aminokisline, glikogene, fosfolipide. Šest dni po izvalitvi se ličinka, ki je pojedla rumenjakovo vrečko, lahko začne prehranjevati sama: goji se torej enako kot zarod brancina, hrani se z mikroskopskimi algami in zooplanktonom (kotačniki), nato s solinskimi rakci, nazadnje pa z neživo hrano z visoko vsebnostjo beljakovin (glej list „ Brancin“).

Novo izvaljena ličinka je mikroskopska, polovico njene velikosti pa pomeni rumenjakova vrečka, ki jo riba porabi za prehrano. Ta vrečka vsebuje vrsto hranilnih rezerv: beljakovine, aminokisline, glikogene, fosfolipide. Šest dni po izvalitvi se ličinka, ki je pojedla rumenjakovo vrečko, lahko začne prehranjevati sama: goji se torej enako kot zarod brancina, hrani se z mikroskopskimi algami in zooplanktonom (kotačniki), nato s solinskimi rakci, nazadnje pa z neživo hrano z visoko vsebnostjo beljakovin (glej list „ Brancin“).

Pitanje

V ekstenzivnem sistemu orade običajno gojijo s ciplji, brancini in jeguljami, hranijo pa se naravno.

V polekstenzivnih sistemih območje gojenja pognojijo, da povečajo razpoložljivost naravne hrane, dodajajo pa še industrijsko hrano. V intenzivnih sistemih orade pitajo z industrijskimi zrni v bazenih na kopnem ali v morskih kletkah pri večjem delu proizvodnje v Sredozemlju in na Kanarskih otokih. Orade dosežejo tržno velikost povprečno po enem letu in pol. Orade usmrtijo s termičnim šokom: dajo jih v posode, napolnjene z ledeno vodo, da skrajšajo njihovo trpljenje.

V polekstenzivnih sistemih območje gojenja pognojijo, da povečajo razpoložljivost naravne hrane, dodajajo pa še industrijsko hrano. V intenzivnih sistemih orade pitajo z industrijskimi zrni v bazenih na kopnem ali v morskih kletkah pri večjem delu proizvodnje v Sredozemlju in na Kanarskih otokih. Orade dosežejo tržno velikost povprečno po enem letu in pol. Orade usmrtijo s termičnim šokom: dajo jih v posode, napolnjene z ledeno vodo, da skrajšajo njihovo trpljenje.

Potrošnja

Orada, ki se lahko prodaja v različnih velikostih in se uživa v „porcijah za eno osebo“, najpogosteje tehta od 400 do 600 g in se prodaja cela ali z odstranjenim drobovjem in sveža.

Glavna trga sta Italija in Španija, vse bolj pa je cenjena tudi v severni Evropi. Ker se na obstoječih trgih kažejo znaki nasičenosti, so se začeli raziskovati novi predelani proizvodi, kot so veliki primerki, težji od 1 kg (za restavracije), ter fileji in zamrznjeni proizvodi.

Glavna trga sta Italija in Španija, vse bolj pa je cenjena tudi v severni Evropi. Ker se na obstoječih trgih kažejo znaki nasičenosti, so se začeli raziskovati novi predelani proizvodi, kot so veliki primerki, težji od 1 kg (za restavracije), ter fileji in zamrznjeni proizvodi.