Ribištvo

INSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable Fish

Iskanje
    Prosto besedilo
Naročite se na naš e-bilten
European Market Observatory for Fisheries and Aquaculture Products
Povezane vsebine
Novice
Speech by Maria Damanaki, European Commissioner for Maritime Affairs and Fisheries, at the Conference "Portugal: Path to Growth and Jobs", Lisbon
A new consultation is on-line. Deadline: 04/06/2014

Japonska koritasta ostriga

Japonska koritasta ostriga, ki izvira iz Japonske, je bila v Evropo vnesena v 70. letih prejšnjega stoletja, potem ko je bila portugalska koritasta ostriga (Crassostrea angulata) zaradi več zaporednih bolezni iztrebljena.Japonska koritasta ostriga je zaradi hitre rasti in velike sposobnosti prilagajanja različnim okoljem danes najbolj gojena ostriga na svetu in zlasti v Evropi. Druga vrsta ostrige, ki se goji v Evropi – ostriga (Ostrea edulis) – je še daleč od tega, da bi znova dosegla nekdanjo raven proizvodnje, potem ko je bila v 20. in 80. letih prejšnjega stoletja žrtev dveh živalskih bolezni.

Japonska koritasta ostriga © ScandFish
Latinsko imeCrassostrea gigas
Proizvodnja (EU-27) – 142 000 t (2007); četrto mesto v svetovni proizvodnji.
Vrednost (EU-27) – 295 milijonov EUR (2007).
Glavne države proizvajalke EU – Francija (prva evropska proizvajalka in četrta svetovna), Irska, Španija, Portugalska.
Glavne svetovne države proizvajalke (zunaj Evrope) – Kitajska, Južna Koreja, Japonska.
Informativni list pdf - 922 KB [922 KB] български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) suomi (fi) svenska (sv)

Razmnoževanje

Velik del svetovne oskrbe izhaja iz zajetja mladih ostrig (ličink ostrig) v naravnem okolju. Vendar pa nekatere ličinke ostrig izhajajo iz vališč.

V tem primeru se stalež plemenskih školjk vzdržuje v morju. Skozi vso zimo se v rednih presledkih jemljejo vzorci skupin odraslih ostrig in dajejo v bazen. To vzorčenje je naključno, ker spola ostrige ni mogoče določiti (ostriga večkrat zamenja spol, tako da je odvisno od starosti samec ali samica). Spolne celice se sprostijo spomladi s termičnim šokom ali postopkom laceracije. Spolne celice vsaj šestih samic se oplodijo s semenom enakega števila samcev. Da bi bilo rojstvo uspešno, mora imeti voda približno 21 °C in ne sme biti preveč slana. Ličinke nato dajo v bazene z zaprtim tokom vode in jih hranijo z gojenimi algami. Danes se večina vališč osredotoča na proizvodnjo triploidov, to je ostrig, ki po termičnem šoku ob oploditvi postanejo sterilne, zaradi česar pozneje ne postanejo mlečne.

V tem primeru se stalež plemenskih školjk vzdržuje v morju. Skozi vso zimo se v rednih presledkih jemljejo vzorci skupin odraslih ostrig in dajejo v bazen. To vzorčenje je naključno, ker spola ostrige ni mogoče določiti (ostriga večkrat zamenja spol, tako da je odvisno od starosti samec ali samica). Spolne celice se sprostijo spomladi s termičnim šokom ali postopkom laceracije. Spolne celice vsaj šestih samic se oplodijo s semenom enakega števila samcev. Da bi bilo rojstvo uspešno, mora imeti voda približno 21 °C in ne sme biti preveč slana. Ličinke nato dajo v bazene z zaprtim tokom vode in jih hranijo z gojenimi algami. Danes se večina vališč osredotoča na proizvodnjo triploidov, to je ostrig, ki po termičnem šoku ob oploditvi postanejo sterilne, zaradi česar pozneje ne postanejo mlečne.

Zajetje

Poleti ostriga izleže veliko število ličink. Te ličinke plujejo s tokovi in iščejo kraj, na katerem bi se pričvrstile

Gojitelji ostrig za njihovo zajetje uporabljajo pripomočke, imenovane kolektorji, ki jih namestijo na strateške točke: plastične opore (cevi, držala, ploščice …) ali strešnike, kole iz skrilavca, školjke. Ko se oblikuje mlada ostriga, jo odstranijo s pripomočka za zajetje in je na voljo za gojenje. Ko je ličinka v vališču pripravljena na pričvrstitev na oporo, postane temnejša in torej vidnejša zaradi lupine svoje školjke. V tem trenutku se opravi zajetje: v bazen se namesti trdna in čista opora, s katero se „zberejo“ ostrige.

Gojitelji ostrig za njihovo zajetje uporabljajo pripomočke, imenovane kolektorji, ki jih namestijo na strateške točke: plastične opore (cevi, držala, ploščice …) ali strešnike, kole iz skrilavca, školjke. Ko se oblikuje mlada ostriga, jo odstranijo s pripomočka za zajetje in je na voljo za gojenje. Ko je ličinka v vališču pripravljena na pričvrstitev na oporo, postane temnejša in torej vidnejša zaradi lupine svoje školjke. V tem trenutku se opravi zajetje: v bazen se namesti trdna in čista opora, s katero se „zberejo“ ostrige.

Gojenje

Uporabljajo se predvsem štiri pomembnejše metode gojenja, odvisno od okolja (višine plimovanja, globine vode …) in tradicije:

Gojenje na zvišanem delu: Koritaste ostrige dajo v morje v žepke, pritrjene na mize, ki so postavljene na tla na območju plimovanja.

Talno gojenje: Ostrige dajo neposredno na območje plimovanja.

Gojenje v globoki vodi ali v vsebnikih: Ostrige naselijo po gojiščih, ki so lahko do 10 m pod gladino.

Gojenje na vrveh: Ostrige gojijo na vrveh kot klapavice, kar omogoča njihovo gojenje na odprtem morju. Ker so stalno potopljene, hitreje rastejo. Ta metoda je prilagojena gojenju v vodah brez plimovanja ali na odprtem morju.

Koritaste ostrige se hranijo naravno s planktonom iz morske vode, ki se nenehno filtrira. Zato jih je mogoče gojiti samo v krajih, ki izpolnjujejo niz meril v zvezi s tokovi, globino in razpoložljivostjo planktona, kar je običajno v bližini estuarijev, v lagunah ali obalnih ribnikih. Število razpoložljivih koncesij se znanstveno določi na podlagi količine razpoložljivega planktona. Ostrige dosežejo tržno težo po 18 do 30 mesecih. Metode pobiranja se razlikujejo glede na vrsto gojenja: ostrige, ki se gojijo na zvišanih delih, se poberejo tako, da se odstranijo žepki z miz; ostrige, ki se gojijo na tleh, se poberejo ob oseki z grabljami ali s plavajočimi bagri, če to dovoljuje višina vode; ostrige, ki se gojijo v globoki vodi, se poberejo s strgačami, ki lahko dvignejo do 500 kg.

Koritaste ostrige se hranijo naravno s planktonom iz morske vode, ki se nenehno filtrira. Zato jih je mogoče gojiti samo v krajih, ki izpolnjujejo niz meril v zvezi s tokovi, globino in razpoložljivostjo planktona, kar je običajno v bližini estuarijev, v lagunah ali obalnih ribnikih. Število razpoložljivih koncesij se znanstveno določi na podlagi količine razpoložljivega planktona. Ostrige dosežejo tržno težo po 18 do 30 mesecih. Metode pobiranja se razlikujejo glede na vrsto gojenja: ostrige, ki se gojijo na zvišanih delih, se poberejo tako, da se odstranijo žepki z miz; ostrige, ki se gojijo na tleh, se poberejo ob oseki z grabljami ali s plavajočimi bagri, če to dovoljuje višina vode; ostrige, ki se gojijo v globoki vodi, se poberejo s strgačami, ki lahko dvignejo do 500 kg.

Izboljšanje

V nekaterih gojitvenih bazenih se lahko odrasle ostrige izboljšajo, da bi njihovo meso dobilo posebno kakovost.

Ostrige dajo v plitve ilovnate bazene, v katere naravno priteka morska voda in v katerih bodo zaradi navzočnosti posebne alge, imenovane Haslea ostrearia, razvile zeleno meso. Lahko jih dajo tudi v gojišča za izboljšanje na območju plimovanja, na katerem bodo dobile čvrsto in belo meso. Pri ostrigah, ki se gojijo v globinah, se uporablja tehnika dovršitve: „trompage“, pri čemer ostrige dajo v gojišča, ki so vedno zunaj vode, zaradi česar ima ostriga lupino zaprto.

Potrošnja

Večji del ostrig proizvedejo in pojedo v Franciji, kjer so navade uživanja zelo posebne (ostrige jejo žive).

Posebnost uživanja ostrige izhaja iz njegove sezonske narave: v Franciji polovico ostrig pojedo za praznike ob koncu leta, to je med novembrom in januarjem. Mere pri ostrigah imajo razpon od 0 do 5; manjša je številka, večja je ostriga. „Izvrstne ostrige (huîtres fines)“ so povprečno mesnate, „posebne ostrige (huîtres spéciales)“ pa so bolj mesnate.

Posebnost uživanja ostrige izhaja iz njegove sezonske narave: v Franciji polovico ostrig pojedo za praznike ob koncu leta, to je med novembrom in januarjem. Mere pri ostrigah imajo razpon od 0 do 5; manjša je številka, večja je ostriga. „Izvrstne ostrige (huîtres fines)“ so povprečno mesnate, „posebne ostrige (huîtres spéciales)“ pa so bolj mesnate.