Ribištvo

INSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable Fish

Iskanje
    Prosto besedilo
Povezane vsebine
Novice
The European Commission has today adopted a series of discard plans as it gears up for the introduction of an obligation to land all catches on 1 January 2015.
The European Fisheries Control Agency (EFCA) has adopted its Multiannual Work Programme for 2015-2019 and the Annual Work Programme at the meeting of the Administrative Board held on 17 of October 2014.

Užitna klapavica in sredozemska klapavica

Klapavica je primer prvega organiziranega gojenja školjk, potrjenega v Evropi: gojenje na lesenih kolih je v Franciji omenjeno leta 1235.Od takrat se je gojenje klapavice razširilo po vsem območju razširjenosti vrste, to je po vsej evropski obali: najprej po atlantski obali z užitno klapavico, potem pa po pirenejski obali in Sredozemlju s sredozemsko klapavico, ki se goji vse do Črnega morja. Konec 19. stoletja, ko se je gojenje klapavic razvilo kot ne zelo drag vir beljakovin, so bile izpopolnjene različne tehnike gojenja. Klapavica je torej postala zelo priljubljena jed v zahodni Evropi.

Užitna klapavica in sredozemska klapavica © ScandFish
Latinsko imeMytilus edulis (užitna klapavica)
Proizvodnja (EU-27) – 175 934 t (2007); 86 % svetovne proizvodnje.
Vrednost (EU-27) – 231 milijonov EUR (2007).
Glavne države proizvajalke EU – Francija, Nizozemska, Irska, Združeno kraljestvo.
Glavne svetovne države proizvajalke – Iste.

Latinsko imeMytilus galloprovincialis (sredozemska klapavica)
Proizvodnja (EU-27) – 306 934 t (2007).
Vrednost (EU-27) – 86 265 000 EUR (2006).
Glavni državi proizvajalki EU – Španija, Italija.
Glavni svetovni državi proizvajalki – Isti.
Informativni list pdf - 2 MB [2 MB] български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) suomi (fi) svenska (sv)

Zajetje

Dve evropski vrsti klapavic se gojita v svojem naravnem okolju. Med marcem in oktobrom, odvisno od zemljepisne širine, klapavica izleže ličinke, ki jih odnesejo vodni tokovi.

V manj kot 72 urah se te ličinke zredijo, in ker ne morejo več lebdeti na vodi, poiščejo mesta za pričvrstitev na različnih oporah. V nasprotju z ostrigami se klapavice ne pričvrstijo neposredno, ampak s tako imenovanimi bisusnimi nitmi. Mlade školjke se najpogosteje zajemajo z vrvjo, ki se namesti na kraj, izbran glede na tokove in razpoložljivost mikroorganizmov. Med majem in julijem te vrvi poberejo in premestijo v prava gojišča. V nekaterih premrzlih vodah mladih školjk ni mogoče zajeti, zato mlade klapavice poberejo na naravnih nahajališčih.

V manj kot 72 urah se te ličinke zredijo, in ker ne morejo več lebdeti na vodi, poiščejo mesta za pričvrstitev na različnih oporah. V nasprotju z ostrigami se klapavice ne pričvrstijo neposredno, ampak s tako imenovanimi bisusnimi nitmi. Mlade školjke se najpogosteje zajemajo z vrvjo, ki se namesti na kraj, izbran glede na tokove in razpoložljivost mikroorganizmov. Med majem in julijem te vrvi poberejo in premestijo v prava gojišča. V nekaterih premrzlih vodah mladih školjk ni mogoče zajeti, zato mlade klapavice poberejo na naravnih nahajališčih.

Gojenje

Ne glede na uporabljeno metodo se klapavice vedno gojijo na območjih, bogatih s planktonom.

Klapavica se namreč naravno prehranjuje s temi mikroorganizmi, pri čemer nenehno filtrira morsko vodo. Gojenje do pobiranja traja približno eno leto. Na evropski obali se uporabljajo štiri metode:

Talno gojenje ali trosenje (predvsem na Nizozemskem) – mladice so raztresene po plitvinah, običajno v zalivih ali na zavarovanih krajih, kjer se pričvrstijo na tla. Pobiranje se opravi s posebej prilagojenimi plavajočimi bagri.

Na kolih (imenovanih „bouchots“ v Franciji) – to gojenje poteka na vrstah lesenih kolov, ki so postavljeni na območju plimovanja. Okrog kola se ovije in pričvrsti od 3 do 5 m vrvi za zajetje ali mrežastih cevi, napolnjenih z mladimi školjkami. Vse skupaj je pokrito z mrežo, da bi preprečili padanje klapavic med njihovo rastjo na kolu. Klapavice pobirajo z ročnim ali mehanskim strganjem, pri katerem grozd klapavic ločijo od njegove lesene opore.

Na vrveh (v Španiji in Sredozemlju) – klapavice so pričvrščene na vrvi, ki navpično padajo v vodo s fiksne ali plavajoče strukture. Ta tehnika je primerna za morja s šibkim plimovanjem, kot je Sredozemsko, z razvojem gojenja klapavic na odprtem morju pa se začenja uporabljati tudi v Atlantskem oceanu, na primer v Franciji, na Irskem in v Belgiji. Pobiranje se opravi z ločevanjem klapavic ene od druge, potem ko je bila vrv potegnjena iz vode.

Na mizah – na nekaterih krajih se klapavice gojijo tako kot ostrige, v žepkih na mizah, pritrjenih na tla na območju plimovanja.

Klapavica se namreč naravno prehranjuje s temi mikroorganizmi, pri čemer nenehno filtrira morsko vodo. Gojenje do pobiranja traja približno eno leto. Na evropski obali se uporabljajo štiri metode:

Talno gojenje ali trosenje (predvsem na Nizozemskem) – mladice so raztresene po plitvinah, običajno v zalivih ali na zavarovanih krajih, kjer se pričvrstijo na tla. Pobiranje se opravi s posebej prilagojenimi plavajočimi bagri.

Na kolih (imenovanih „bouchots“ v Franciji) – to gojenje poteka na vrstah lesenih kolov, ki so postavljeni na območju plimovanja. Okrog kola se ovije in pričvrsti od 3 do 5 m vrvi za zajetje ali mrežastih cevi, napolnjenih z mladimi školjkami. Vse skupaj je pokrito z mrežo, da bi preprečili padanje klapavic med njihovo rastjo na kolu. Klapavice pobirajo z ročnim ali mehanskim strganjem, pri katerem grozd klapavic ločijo od njegove lesene opore.

Na vrveh (v Španiji in Sredozemlju) – klapavice so pričvrščene na vrvi, ki navpično padajo v vodo s fiksne ali plavajoče strukture. Ta tehnika je primerna za morja s šibkim plimovanjem, kot je Sredozemsko, z razvojem gojenja klapavic na odprtem morju pa se začenja uporabljati tudi v Atlantskem oceanu, na primer v Franciji, na Irskem in v Belgiji. Pobiranje se opravi z ločevanjem klapavic ene od druge, potem ko je bila vrv potegnjena iz vode.

Na mizah – na nekaterih krajih se klapavice gojijo tako kot ostrige, v žepkih na mizah, pritrjenih na tla na območju plimovanja.

Potrošnja

Klapavica se obi?ajno uživa kuhana, toda tako kot ostriga je cenjena tudi surova. Prodajajo jo predvsem živo, a tudi kot predelani proizvod, konzervirano ali marinirano.