Ribištvo

INSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable FishINSEPARABLE - Eat, Buy and Sell Sustainable Fish

Iskanje
    Prosto besedilo
Naročite se na naš e-bilten
European Market Observatory for Fisheries and Aquaculture Products
Povezane vsebine
Novice
A new publication is online; a statistical data summary describing the fisheries and aquaculture sector in figures.
The European Parliament has today endorsed the European Maritime and Fisheries Fund (EMFF) with an overwhelming majority. With a budget of €6.5 billion for 2014-2020, the fund will finance projects to implement the new reformed Common Fisheries Policy (CFP) and provide financial support to fishermen, fish farmers and coastal communities to adapt to the changed rules. The Fund will also finance projects to boost 'blue' growth and jobs under the EU's Integrated Maritime Policy (IMP).

Trska

Trska ima pomembno mesto v evropski gastronomski kulturi. Kljub težavam z oskrbo, povezanim z izčrpanjem nekaterih divjih staležev, je po trski še vedno veliko povpraševanje. Gojenje trske je torej zanimiva poslovna priložnost. Norveški znanstveniki so ga preučevali od 80. let prejšnjega stoletja. Vzporedno so norveški gojitelji lososa, ki so iskali spremembe, začeli pitati divje trske, ulovljene na morju, in tako izboljšali tehnike hranjenja. Ribogojstvo trske se je dejansko začelo leta 2000, predvsem na Norveškem, s prvo proizvodnjo mladic v vališču. Toda prvi so to dejavnost – bolj ali manj uspešno – poskusili gojitelji lososa na Škotskem in Irskem, ki so izkoristili podobnost tehnik pitanja obeh vrst.

Trska © ScandFish
Latinsko imeGadus morhua
Proizvodnja (EU-27) – 2 560 t (2007); 21 % svetovne proizvodnje.
Vrednost (EU-27) – 9,2 milijona EUR (2007).
Glavni državi proizvajalki EU – Irska, Združeno kraljestvo.
Glavne svetovne države proizvajalke – Norveška, Islandija, Irska, Združeno kraljestvo.

Razmnoževanje

Trska se razmnožuje v vališču s plemenkami, ulovljenimi na morju. Samce in samice dajo v isti bazen.

Razmnoževalni ciklus se znova umetno ustvari s fotomanipulacijo, s katero se sproži sezonsko spolno vedenje vrste, tako da se vpliva na dolžino umetnega „osončenja“. Prednost tega je, da se ikre in ribe proizvajajo vse leto. Ikre, ki jih samec oplodi naravno, se poberejo s površine drstnega bazena. Nato jih dajo v inkubator z morsko vodo s temperaturo približno 5 °C in s pretokom vode od spodaj navzgor. Izvalijo se po 12 do 14 dneh.

Razmnoževalni ciklus se znova umetno ustvari s fotomanipulacijo, s katero se sproži sezonsko spolno vedenje vrste, tako da se vpliva na dolžino umetnega „osončenja“. Prednost tega je, da se ikre in ribe proizvajajo vse leto. Ikre, ki jih samec oplodi naravno, se poberejo s površine drstnega bazena. Nato jih dajo v inkubator z morsko vodo s temperaturo približno 5 °C in s pretokom vode od spodaj navzgor. Izvalijo se po 12 do 14 dneh.

Vzreja zaroda

V naravi samica izleže milijon iker z zelo nizko stopnjo preživetja zaradi plenitve drugih vrst, kanibalizma trske, posebnega prehranjevalnega sistema zaroda in njegove občutljivosti za okužbe, morske tokove, kakovost vode in njeno temperaturo (različna glede na stopnjo razvoja) itd.

Pri vzreji zaroda trske je torej treba doseči raven tehnične izpopolnjenosti, s katero se lahko zmanjša vpliv teh parametrov, tako da se doseže industrijsko sprejemljiva stopnja preživetja.

Gojenje ličink – Ličinke (0,2 mg) tri ali štiri dneve po izvalitvi pojejo svojo rumenjakovo vrečko in so premeščene v bazene za „prvo hranjenje“, napolnjene z morsko vodo s temperaturo 11 °C in stalnim tokom. Približno dva meseca se hranijo s kotačniki (mikroskopski zooplankton, ki se proizvaja v vališču), dokler ne tehtajo 0,2 g.

Pitališče – Zarod nato premestijo v večje bazene, v katerih je še vedno stalni tok morske vode. Približno dva meseca se postopoma privajajo na neživo hrano z visoko vsebnostjo beljakovin v obliki zelo drobnega sprijetega prahu (včasih tudi na solinske rakce, ki se proizvajajo v vališču). Zarod tudi cepijo, zlasti proti vibriozi, ki lahko povzroči veliko umrljivost vrste. Od te stopnje se mlade trske z mehanskim postopkom nenehno sortirajo in ločujejo po velikosti (kategorizacija), ker večje pogosto jedo manjše.

Rast mladic – Ko ribice iz zaroda tehtajo 2 g, jih premestijo v velike bazene, kjer jih hranijo z zrni iz ribje moke in olja ter dopolnili iz rastlinskih beljakovin. Ko tehtajo od 30 do 40 g, jih cepijo z injekcijo proti bakterijskim okužbam. Kategorizacija se nadaljuje, da se omeji umrljivost zaradi kanibalizma. Mlade trske ostanejo v teh velikih bazenih od pet do deset mesecev, v tem času pa morajo doseči težo od 50 do 200 g. Teža ob prenosu v kletko je odvisna od temperature vode, sezone, velikosti kletke in očes mreže itd.

Pri vzreji zaroda trske je torej treba doseči raven tehnične izpopolnjenosti, s katero se lahko zmanjša vpliv teh parametrov, tako da se doseže industrijsko sprejemljiva stopnja preživetja.

Gojenje ličink – Ličinke (0,2 mg) tri ali štiri dneve po izvalitvi pojejo svojo rumenjakovo vrečko in so premeščene v bazene za „prvo hranjenje“, napolnjene z morsko vodo s temperaturo 11 °C in stalnim tokom. Približno dva meseca se hranijo s kotačniki (mikroskopski zooplankton, ki se proizvaja v vališču), dokler ne tehtajo 0,2 g.

Pitališče – Zarod nato premestijo v večje bazene, v katerih je še vedno stalni tok morske vode. Približno dva meseca se postopoma privajajo na neživo hrano z visoko vsebnostjo beljakovin v obliki zelo drobnega sprijetega prahu (včasih tudi na solinske rakce, ki se proizvajajo v vališču). Zarod tudi cepijo, zlasti proti vibriozi, ki lahko povzroči veliko umrljivost vrste. Od te stopnje se mlade trske z mehanskim postopkom nenehno sortirajo in ločujejo po velikosti (kategorizacija), ker večje pogosto jedo manjše.

Rast mladic – Ko ribice iz zaroda tehtajo 2 g, jih premestijo v velike bazene, kjer jih hranijo z zrni iz ribje moke in olja ter dopolnili iz rastlinskih beljakovin. Ko tehtajo od 30 do 40 g, jih cepijo z injekcijo proti bakterijskim okužbam. Kategorizacija se nadaljuje, da se omeji umrljivost zaradi kanibalizma. Mlade trske ostanejo v teh velikih bazenih od pet do deset mesecev, v tem času pa morajo doseči težo od 50 do 200 g. Teža ob prenosu v kletko je odvisna od temperature vode, sezone, velikosti kletke in očes mreže itd.

Pitanje

Pitanje poteka v plavajočih kletkah iste vrste, kot se uporabljajo za lososa, ali v bazenih na kopnem, v katerih se uporablja sistem recirkulacije. Trske se hranijo z zrni iz ribje moke in olja ter rastlinskih izvlečkov. Trske ulovijo in usmrtijo, ko dosežejo od 3 do 4 kg, to je po približno dveh letih pitanja.

Potrošnja

Po usmrtitvi trske dostavijo v predelovalno enoto, ki jih proda sveže, očiščene in razkosane.

Ribogojstvo trske se je razvilo na Norveškem, kjer je več gojiteljev lososa v več oblikah izkoristilo to tržno nišo: v morskih kletkah, bazenih na kopnem, običajnih bazenih, bio itd. Dejavnost se razvija na Islandiji, Ferskih otokih in v Kanadi. V Evropski uniji so imeli obsežno izkušnjo na Šetlandskih otokih (Združeno kraljestvo), ki pa se je leta 2008 končala s finančnim polomom. Trenutno se dejavnost razvija na Irskem in Škotskem. Prihodnost te dejavnosti je močno odvisna od tega, kako jo bodo ribištva severnega Atlantika in Arktike oskrbovala s trskami.

Ribogojstvo trske se je razvilo na Norveškem, kjer je več gojiteljev lososa v več oblikah izkoristilo to tržno nišo: v morskih kletkah, bazenih na kopnem, običajnih bazenih, bio itd. Dejavnost se razvija na Islandiji, Ferskih otokih in v Kanadi. V Evropski uniji so imeli obsežno izkušnjo na Šetlandskih otokih (Združeno kraljestvo), ki pa se je leta 2008 končala s finančnim polomom. Trenutno se dejavnost razvija na Irskem in Škotskem. Prihodnost te dejavnosti je močno odvisna od tega, kako jo bodo ribištva severnega Atlantika in Arktike oskrbovala s trskami.