NELOČLJIVA VEZ

Gojimo v EU

Gojimo v EU

Gojimo v EU

Vas zanima okolju prijazna hrana?
Poskusite ribe, gojene v EU

 

Ribe, gojene v EU: zdrava, sveža in lokalna hrana

Vemo, da imajo ribe veliko beljakovin, da so dobre za srce ter vir vitaminov in hranilnih snovi. Hkrati ni skrivnost, da v naših morjih ulovimo preveč rib in zato ogrožamo ribje staleže. 

Ribogojstvo ali akvakultura nam pomaga ohranjati staleže prostoživečih rib, saj se povpraševanje po ribah povečuje – tako v EU kot v svetu. Ribogojstvo je ena od najhitreje rastočih panog na svetu, saj vsako leto proizvaja približno polovico konzumnih rib v svetu in število še narašča. Preprosto povedano, brez ribogojstva ne bi bilo dovolj rib, da bi nahranili svetovno prebivalstvo. To bi pomenilo, da bi v morjih morali uloviti še več rib, kar bi ogrozilo dolgoročno trajnost staležev prostoživečih rib.

Gojene ribe so lokalna hrana

Ne samo, da so ribe vir kakovostnih beljakovin, proizvodi iz akvakulture so lokalni – pomagajo pri razvoju lokalnega gospodarstva. Trenutno v EU uvažamo 68 % morskih sadežev, samo 10 % jih pridelamo v naših ribogojnicah. V evropski akvakulturi je neposredno zaposlenih več kot 80 000 ljudi, to število pa naj bi se še povečalo, saj vse več morske hrane pridelamo v ribogojnicah v EU. Z novo reformo ribiške politike in usmerjeno finančno podporo bo Evropska unija podprla rast panoge, ustvarila več možnosti za zaposlitev in zagotovila, da bodo ribe, gojene v Evropi, še naprej visokokakovostna, zdrava in trajnostna morska hrana.

Dejavnost ribogojstva 

Akvakultura zajema gojenje sladkovodnih in morskih organizmov in od nedavnega tudi različnih vrst alg. Akvakultura povsod v Evropi proizvaja številne vrste rib, lupinarjev, rakov in alg. Pri tem se uporabljajo različne metode, od tradicionalnih, kot so vrvi, mreže in tanki, do bolj zahtevnih sistemov kroženja vode. Približno polovica proizvodnje EU so lupinarji, pri čemer je največ povpraševanja po školjkah in ostrigah, medtem ko morske ribe, kot so losos, orada, brancin, predstavljajo približno četrtino proizvodnje. Sladkovodne ribe, denimo morska postrv in krap, predstavljajo približno petino proizvodnje.

Tako kot za kmetijstvo tudi za akvakulturo velja, da so prednostne naloge proizvodnja zdrave hrane za potrošnike, ohranjanje dobrega počutja živali in varstvo okolja. Za ribogojstvo potrebujemo čisto vodo in dobre sanitarne razmere. Mnogokrat je pri vzreji rib ali lupinarjev v okolju dovolj hranilnih snovi, po potrebi pa ribogojci dodajajo krmo, da zagotovijo uravnoteženo in zdravo prehrano rib. Pri tem se spoštujejo strogi evropski okoljski standardi ter standardi varstva potrošnikov, tako da ribogojstvo v EU zagotavlja trajnostne, varne, sveže, lokalno gojene in zlahka sledljive proizvode.

Zakaj sploh potrebujemo akvakulturo?

Uživanje rib je dobro za zdravje, vendar vseh potreb po ribah in morskih sadežih ne moremo zadovoljiti, ker prostoživečih rib in lupinarjev ni dovolj. Trajnostni ribolov je združljiv z ribogojstvom. Samo skupaj lahko izpolnita naraščajoče potrebe svetovnega prebivalstva, ne da bi dolgoročno ogrozili prostoživečih staležev.
V EU uvažamo 68 % morske hrane, ki jo uživamo. Pomemben delež morske hrane proizvedemo v ribogojnicah.  Le 10 %  potreb pokrijemo s proizvodi iz ribogojnic v EU. Če bomo jedli več gojenih rib, bodo prostoživeči staleži manj ogroženi, manj bomo odvisni od uvoza, več bo delovnih mest in večja bo lokalna gospodarska rast.

Katere glavne vrste gojimo v EU?

Približno 50 % proizvodov iz akvakulture v EU so lupinarji. Največ povpraševanja je po dagnjah in ostrigah. Morske ribe, denimo losos, orada in brancin, pomenijo  27 % ribogojne proizvodnje EU, sladkovodne ribe, denimo postrv in krap, pa 23 %.
Gojimo različne vrste morskih sadežev, med drugim školjke, pokrovače, jastoge, tilapije, jesetre (kaviar) ter celo prostoživeče vrste, katerih ribolov je zelo intenziven, denimo romb, trska in morski list. V razvoju je tudi gojenje alg. 
Več na strani:

http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/aquaculture/species/index_sl.htm

Kako poteka gojenje?

Lupinarji, kot so dagnje in ostrige, se gojijo na vrveh, palicah ali posebnem ogrodju. Za gojenje je potrebna čista voda s hranili. Vzreja morskih rib, denimo lososa in brancina, poteka v plavajočih kletkah na morski površini. Vzreja sladkovodnih rib, denimo postrvi, ponavadi poteka v  pretočnih tankih, vzreja drugih sladkovodnih rib, denimo krapov, pa v večjih jezerih in ribnikih.
Več na strani:

http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/aquaculture/aquaculture_methods/index_sl.htm

Ali je res, da je akvakultura škodljiva za okolje? 

Kot to velja za druge človeške dejavnosti, je treba tudi z akvakulturo upravljati trajnostno in odgovorno. Tudi ribogojci morajo, kot drugi proizvajalci hrane, upoštevati okoljevarstvene in zdravstvene standarde. Okoljski standardi EU so med najstrožjimi in najučinkovitejšimi na svetu. Vendar pa morajo ribogojci dejavnejše varovati okolje: ribogojni ribniki denimo pomagajo ohranjati naravno pokrajino in habitate za prostoživeče ptice in druge ogrožene vrste.
Lupinarji čistijo obalne vode, saj absorbirajo hranila, ki bi sicer poslabšala kakovost vode. Navsezadnje je trajnost dobra poslovna naložba, ribogojci so tudi sicer vodilni na področju spremljanja in varstva okolja in skrbijo za to, da njihova dejavnost ne škoduje okolju. 

Ali so gojene ribe tako dobre za zdravje kot prostoživeče ribe?

Zakonodaja EU določa stroga pravila, vključno z najvišjimi ravnmi onesnaževal, in s tem zagotavlja varnost hrane. Te omejitve so enake za gojene in prostoživeče ribe, strog sistem uradnih kontrol pa zagotavlja, da na naše krožnike pride le zdrava hrana iz EU ali drugod.

Za 1 kg gojenega lososa potrebujemo več kot 1 kg prostoživečih rib. Ali je smiselno gojene ribe hraniti s prostoživečimi ribami?

Dejstvo, da je prehrana mesojedih rib, denimo lososa, odvisna od prostoživečih rib, predstavlja težavo za trajnostno akvakulturo. S povečanjem drugih možnosti in večjo učinkovitostjo krme se stalno zmanjšuje količina prostoživečih rib, potrebna za gojitev ene kile gojene ribe. Ne gre samo za vprašanje trajnosti. Gre tudi za spodbudo kmetom, da zmanjšajo uporabo prostoživečih rib, ki je eden od glavnih proizvodnih stroškov.  Komisija bo pomagala, da se stanje v panogi izboljša.
Velja tudi opozoriti, da polovico proizvodnje iz akvakulture v EU predstavljajo lupinarji, ki ne potrebujejo dodatne krme. Med gojenimi ribami je tudi krap, ki ni mesojeda riba.

Kako EU podpira akvakulturo?

Z nedavno prenovo skupne ribiške politike je EU poudarila gospodarski pomen akvakulture. V nedavno objavljenih smernicah je zapisala skupne prednostne naloge in splošne cilje evropskega ribogojnega sektorja. Opredeljena so štiri prednostna področja:

  • visoka kakovost, zdravje in okoljski standardi,
  • izboljšanje dostopa do prostora in vode za izvajanje akvakulture,
  • zmanjšanje upravnih bremen v sektorju,
  • povečanje konkurenčnosti.

EU bo s finančno podporo (v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo) zagotovila kar najboljše pogoje za delo in uspeh ribogojcev. Sredstva bo namenila tudi raziskavam o medsebojni povezanosti okolja, zdravja in prehrane gojenih rib ter razmnoževanja in vzreje – ključnim elementom trajnostnega razvoja evropske akvakulture.

Šolski projekt – Učna ura o evropskem ribogojstvu

Ribogojstvo ali gojenje vodnih organizmov je morda res najhitreje rastoča panoga proizvodnje hrane po vsem svetu, vendar je za mnoge zunaj te industrije presenetljivo še vedno neznanka.

Namen šolskega projekta „Gojimo v EU“ je približati ribogojstvo evropskim najstnikom (starim od 12 do 18 let). Učenci in dijaki bodo lahko pobližje spoznali gojenje vodnih organizmov in njegov vpliv na njihovo lokalno skupnost.

Raziskali bodo njegovo vlogo pri proizvodnji hrane in ohranjanju okolja. Odkrili bodo tudi različne poslovne in poklicne možnosti, ki jih nudi ribogojstvo.

Učenci in dijaki bodo imeli na voljo veliko možnosti za raziskovanje in odkrivanje različnih morskih in sladkovodnih rib, mehkužcev, rakov in alg, ki jih je mogoče gojiti, ter različnih tradicionalnih in sodobnejših proizvodnih metod, ki se uporabljajo.

Projekt trenutno poskusno izvaja 20 šol v 10 državah (v Češki republiki, Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Poljskem, v Španiji in Združenem kraljestvu).

Proizvajalci na področju ribogojstva znova v šoli

Osrednji del projekta predstavlja obisk lokalnih ribogojcev, kjer se bodo učenci in dijaki lahko pogovorili s strokovnjakom, nadgradili svoje raziskave in sodelovali na zabavnem in interaktivnem srečanju z obiskovalci.

Za učitelje so bila oblikovana projektna gradiva, kjer boste našli vse, kar potrebujete, da bi učencem in dijakom pomagali načrtovati in izvajati projekt, vse od prve učne ure, do obiska in nadaljnjih dejavnosti, ki so lahko usmerjene v različne teme, od prehrane in kuhanja, znanosti in tehnologije do komunikacij in umetnosti. 

Vključi se

K udeležbi so pozvane vse šole.

Gradivo, ki ga bodo pripravili vaši učenci in dijaki, bomo redno objavljali na naših straneh družabnih medijev.

Obveščajte nas na naslov:
mare-communication@ec.europa.eu

Šolsko gradivo

Več podrobnosti o projektu je na voljo v tej knjižici.
Kmalu bo na voljo tudi seznam vključenih proizvajalcev s področja ribogojstva. Seznam bomo redno posodabljali.

Evropska unija ne pokriva nobenih stroškov, ki bi lahko v zvezi s tem nastali.

.