AA+A++NatisniZemljevid straniRSSRSS

Uresničevanje strategije Evropa 2020 v Sloveniji

Priporočila za države članice so dokumenti, ki jih pripravi Evropska komisija za vsako državo posebej: v njih analizira razmere v gospodarstvu države in priporoči ukrepe, ki naj jih država sprejme v prihodnjih 18 mesecih. Ukrepi so posebej prirejeni težavam, s katerimi se spopada država na različnih področjih: stanje javnih financ, reforma pokojninskega sistema, ustvarjanje delovnih mest in boj proti brezposelnosti, izobraževanje in inovacije itd. Priporočila za posamezno državo, ki jih pripravi Komisija, sprejmejo in potrdijo voditelji držav EU na najvišji ravni, tj. v Evropskem svetu.

Pregled stanja v državi

Gospodarska recesija še stopnjuje težak finančni položaj prezadolženih podjetij. Finančne težave vse bolj pestijo tako podjetja v javnem kot zasebnem sektorju, kar je glavni vzrok za visok delež slabih posojil. Velike banke v domači lasti so zato utrpele visoke izgube, ki vodijo v nove dokapitalizacije in hkrati zmanjšujejo možnost kreditiranja zdravih podjetij. Ovire v poslovnem okolju in šibkosti v korporativnem upravljanju javnih podjetij odvračajo domače in neposredne tuje naložbe, trg dela je razdrobljen in premalo prožen. Izgube v konkurenčnosti zaradi visokih stroškov dela se tako stopnjujejo, delež izvoza še naprej upada.

Slovenija je uvedla nekatere reforme, nujne za izvajanje priporočil Komisije, ki jih je za Slovenijo sprejel Svet leta 2012. Država je tako izvedla kratkoročno konsolidacijo javnih financ. Parlament je sprejel ustavno podlago za izvajanje pravila glede uravnoteženja/presežka splošnega državnega proračuna. Toda treba bo nadaljevati konsolidacijo in izboljšati srednjeročni proračunski okvir. Pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, zmanjšuje obremenitev javnih financ samo do leta 2020. Parlament je sprejel zakon o prestrukturiranju bank, kar naj bi ohranilo stabilnost finančnega sektorja, toda država zamuja s predvidenim pregledom kakovosti aktive, treba je očistiti bilance stanja bank, izboljšati upravljanje bank, načrti za privatizacijo bank so še na začetku. Marca sprejeta pomembna reforma naj bi odpravila togost in razdrobljenost trga dela, sledila naj bi nujna ureditev študentskega dela. Plače v javnem sektorju so se znižale, toda minimalna plača še naprej raste. Marsikaj bo treba storiti glede ustreznosti kvalifikacij delovne sile za potrebe delodajalcev. Slovenski državni holding še ni ustanovljen, napovedane zakonske spremembe pa lahko ogrozijo nujne izboljšave v korporativnem upravljanju in načrtovano privatizacijo. Hitra prodaja 15 podjetij, med njimi številnih velikih, ki jih je država pred kratkim določila za popolno privatizacijo, bo znamenje bolj odprtega poslovnega okolja in bo pritegnila potrebne neposredne tuje naložbe. Stekla je liberalizacija poklicnih storitvenih dejavnosti, resda z nekoliko zamude, ustanovljena je javna agencija za varstvo konkurence.

Na kratko o priporočilih Evropske komisije za Slovenijo 2013

Evropska komisija je za Slovenijo izdala devet priporočil, ki naj bi ji pomagala do večje gospodarske uspešnosti. Zadevajo naslednja področja:

 

  1. Vzdržnost javnih financ
    Sloveniji kljub precejšnjim konsolidacijskim naporom ni uspelo znižati javnofinančnega primanjkljaja pod mejo 3 %, ki jo določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Poostriti mora torej svojo proračunsko strategijo, da bo do leta 2015 izpolnila zahteve v zvezi s čezmernim primanjkljajem, izpopolniti fiskalni okvir in izvesti strukturne reforme, ki bodo pozitivno vplivale na gospodarsko rast.
  2. Dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema in dolgotrajna oskrba
    Slovenija je med tistimi državami članicami, za katere se v EU predvideva najvišji sorazmerni dvig izdatkov za pokojnine in stroškov zaradi staranja prebivalstva do leta 2060. Z nedavnimi reformami je naredila korak v pravo smer, vendar z njimi ni zajela razmer po letu 2020. Potrebni so tudi ukrepi glede stroškovne učinkovitosti dolgotrajne oskrbe.
  3. Plače in trg dela
    Slovenija mora poskrbeti, da bo gibanje plač podprlo njeno zunanjo konkurenčnost in možnosti zaposlovanja. Nedavno sprejete reforme morajo odpraviti razdrobljenost trga dela in tako ustaviti naraščajočo brezposelnost. Vlada bi morala pospešiti izvajanje aktivne politike zaposlovanja in poskrbeti za ustreznejša znanja delavcev z izboljšavami v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
  4. Izboljšanje bilanc stanja in odprodaja državnih deležev v bankah
    Kar zadeva pritiske v bančnem sistemu, zaradi katerih so se močno zadolžene banke obrnile na državo, bi Slovenija morala uvesti neodvisen pregled celotnega sistema, biti pripravljena, da po potrebi dokapitalizira še druge banke, in sprejeti celovito strategijo za bančni sektor.
  5. Regulacija bančnega sektorja in nadzora
    Ob zgornjem priporočilu bi Slovenija morala izboljšati tudi nadzor nad bankami, okrepiti zmogljivosti in preglednost nadzora.
  6. Regulirane storitvene dejavnosti in poslovno okolje
    V Sloveniji je veliko število reguliranih poklicev, zato bi bilo treba hitreje odpraviti nepotrebne omejitve glede opravljanja dejavnosti. Izboljšati je treba poslovno okolje, tudi z uspešnim delovanjem nove agencije za varstvo konkurence.
  7. Sodni postopki
    Sodni postopki v civilnih in gospodarskih zadevah so v Sloveniji nepotrebno dolgi, kar hromi gospodarsko dejavnost in odvrača tuje vlagatelje. Slovenija mora tem vprašanjem nameniti več pozornosti.
  8. Podjetja v državni lasti
    Podjetja v državni lasti zaradi svoje velikosti in slabosti pri upravljanju zavirajo gospodarski razvoj in še večajo sedanja neravnovesja. Vlada bi morala v svoji strategiji za podjetja v državni lasti določiti, katera med njimi predstavljajo bistveno gospodarsko vrednost, vsa druga pa privatizirati. Lastništvo podjetij v državni lasti je treba prenesti na novi slovenski državni holding, tako pri podjetjih v državni lasti kot pri državnem holdingu pa poskrbeti za pregledno in uspešno upravljanje.
  9. Prestrukturiranje podjetij
    Številne slovenske nefinančne družbe so prezadolžene in se v sedanjih tržnih pogojih spopadajo s finančnimi težavami. Slovenija naj odpravi administrativne in pravne ovire za prestrukturiranje konkurenčnih podjetij ter poveča učinkovitost stečajnih postopkov.

Primerjava Slovenije z drugimi državami EU: ključna področja


Dokumenti evropskega semestra