Uporaba prava Evropske unije - European Commission

Navigation path

Additional tools

  • Print version
  • Decrease text
  • Increase text



Uveljavljanje pravic


Po evropski zakonodaji imajo pravice in obveznosti ne samo države članice, ampak tudi državljani in podjetja. Zanje se neposredno uporabljajo nekatera pravila. Evropska zakonodaja je sestavni del pravnega sistema držav članic, ki so zlasti odgovorne za izvajanje in pravilno uporabo teh pravil. Zato lahko upravičeno pričakujete, da bodo nacionalni organi po vsem ozemlju Evropske unije pravilno uresničevali vaše pravice iz evropske zakonodaje.

Vsakdo lahko vloži pritožbo pri Evropski komisiji zaradi (zakonodajnega ali upravnega) ukrepa ali prakse države članice, za katero meni, da krši neko določbo ali načelo prava Unije. Ni vam treba pojasniti svojih razlogov za vložitev pritožbe; prav tako vam ni treba dokazati, da vas navedena kršitev zadeva neposredno. Pritožba velja za sprejemljivo, če navaja kršitev prava Unije v državi članici. Pritožba torej ne sme biti zasebna tožba.

1. Vložitev pritožbe
2. Obravnava pritožbe
3. Nacionalna pravna sredstva
4. Upravna jamstva
5. Varstvo tožeče stranke in osebnih podatkov
6. Pritožba Evropskemu varuhu človekovih pravic


1. Vložitev pritožbe

Pritožba mora biti pisna in se vloži kot dopis, po telefaksu ali po elektronski pošti.

Pritožba mora vsebovati popolne in natančne podatke o morebitni kršitvi države članice; o organih, pri katerih ste se že pritožili; po možnosti o določbah prava Unije, za katere menite, da so bile kršene; ter o morebitnem financiranju Unije. Pisna pritožba, ki navaja ukrepe ali delovanje v nasprotju s pravom Unije v državi članici, se preveri v enem mesecu.

Generalni sekretariat Evropske komisije potrdi prejem pritožbe v petnajstih delovnih dneh po prejemu dopisa v skladu s kodeksom dobrega upravnega ravnanja. Pri negotovosti glede značaja dopisa se Generalni sekretariat Evropske komisije posvetuje z zadevno službo ali službami v petnajstih koledarskih dneh po prejemu dopisa.

Vsak dopis, ki se lahko obravnava kot pritožba, se evidentira v centralni register pritožb pri Generalnem sekretariatu Evropske komisije.

Za pregled vsebine dopisa oziroma pritožbe so pristojni generalni direktorati in službe Evropske komisije.

Če več pritožb zadeva isto kršitev, Evropska komisija evidentira pritožbe pod enotno številko. Na vrh

2. Obravnava pritožbe

V postopku za ugotavljanje kršitev se zadeva obravnava na naslednji način:


2.1. Zbiranje informacij

Po prejemu pritožbe bo morda treba poiskati dodatne informacije o dejanskem stanju in pravnih dejstvih, ki zadevajo vaš spis.

Če bo Evropska komisija stopila v stik z organi države članice, proti kateri ste vložili pritožbo, ne bo razkrila vaše istovetnosti, razen če tega ne boste izrecno dovolili.

Po potrebi vas bomo prosili za dodatne informacije.

Po preverjanju dejstev in ob upoštevanju pravil in prednostnih nalog Evropske komisije pri ugotavljanju kršitev, se bodo službe Evropske komisije odločile, ali je treba v zvezi z vašo pritožbo postopek nadaljevati.

2.2. Začetek postopka za ugotavljanje kršitev: uradni stiki med Evropsko komisijo in zadevno državo članico

Če Evropska komisija meni, da je zaradi kršitve prava Unije upravičeno začeti postopek za ugotavljanje kršitev, na državo članico naslovi dopis oziroma uradni opomin, v katerem zahteva, da država članica v določenem roku predloži svoje pripombe.

Zadevna država članica mora predložiti svoje stališče glede stvarnih in pravnih dejstev, na katerih temelji odločitev Evropske komisije, da začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Na podlagi odgovora zadevne države članice ali če odgovora ni, se lahko Evropska komisija odloči, da zadevni državi pošlje „obrazloženo mnenje“, v katerem jasno in dokončno navede razloge, zaradi katerih meni, da gre za kršitev prava Unije, in s katerim pozove državo članico, naj svojo zakonodajo uskladi s pravnim redom Unije v določenem roku (običajno v dveh mesecih).

Z uradnimi stiki želimo ugotoviti, ali gre res za kršitev prava Unije, in poskusiti odpraviti kršitev že na tej stopnji, ne da bi bilo treba zadeve predati Sodišču EU.

Glede na odgovor države članice Evropska komisija lahko tudi odloči, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev – kadar se na primer država članica verodostojno zaveže, da bo spremenila svojo zakonodajo ali upravno prakso. Večina zadev se razreši na tak način.

2.3. Postopek pred Sodiščem Evropske unije

Če država članica svoje zakonodaje ne uskladi z obrazloženim mnenjem, lahko Evropska komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Sodišče povprečno razsodi o zadevi v dveh letih.

Sodbe Sodišča so drugačne od sodb nacionalnih sodišč.

Ob zaključku postopka Sodišče izreče sodbo, s katero ugotovi (ali ne) kršitev.

Sodišče ne more razveljaviti nacionalne določbe, ki ni v skladu s pravom Unije, ne more prisiliti nacionalne uprave, da odgovori na zahtevo posameznika, niti ne more državi članici naložiti, da posamezniku izplača odškodnino zaradi kršitve prava Unije.

Država članica, ki ji je Sodišče izreklo sodbo, mora sprejeti ustrezne ukrepe za izvršitev sodbe in razrešitev spora, zaradi katerega je prišlo do postopka.

Če država članica tega ne stori, lahko Evropska komisija znova predloži zadevo Sodišču in zahteva, da Sodišče državi članici naloži periodično denarno kazen in/ali kazen v obliki pavšalnega zneska, dokler slednja ne odpravi kršitve. Na vrh

3. Nacionalna pravna sredstva

Nacionalni upravni in zakonodajni organi so prvi odgovorni za to, da države članice spoštujejo pravo Unije.

Kadar menite, da je nek (zakonodajni ali upravni) ukrep ali upravna praksa v nasprotju s pravom Unije, se predhodno ali pa hkrati z vložitvijo pritožbe pri Evropski komisiji obrnite na nacionalne upravne ali zakonodajne organe (tudi na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic) oziroma uporabite arbitražni postopek ali postopek poravnave.

Evropska komisija tudi priporoča uporabo upravnih, pravnih in drugih sredstev, ki jih omogoča nacionalno pravo, saj imajo določene prednosti.

Če uporabite razpoložljiva nacionalna pravna sredstva, lahko uresničite svoje pravice bolj neposredno in osebno kot s postopkom ugotavljanja kršitev Evropske komisije, ki je lahko dolgotrajen.
Samo nacionalna sodišča lahko izdajo odločbe upravnim organom in razveljavijo nacionalne določbe.
Samo nacionalna sodišča lahko tudi razsodijo, da mora zadevna država članica zaradi kršitve prava EU plačati odškodnino fizičnim osebam. Na vrh

4. Upravna jamstva

Na voljo so naslednja upravna jamstva:

a) Ko Generalni sekretariat Evropske komisije evidentira vašo pritožbo, ji dodeli uradno številko, navedeno v potrdilu o prejemu pritožbe. Uradno številko je treba navesti v vsakem dopisu.
Dodelitev uradne številke še ne pomeni, da se je zoper zadevno državo članico začel postopek za ugotavljanje kršitev.

b) Če bodo službe Evropske komisije posredovale pri organih države članice, zoper katero je pritožba vložena, bodo spoštovale vašo željo glede zaupnosti vaših osebnih podatkov. Če ne boste izrecno navedli drugače, bodo službe Evropske komisije predvidevale, da želite zaupno obravnavo osebnih podatkov.

c) Evropska komisija si prizadeva sprejeti odločitev o zadevi (začetek postopka ugotavljanja kršitev ali zaključek zadeve brez nadaljnjih ukrepov) v dvanajstih mesecih od datuma evidentiranja pritožbe v Generalnem sekretariatu.

d) V primeru prekoračitve roka vas bo služba Komisije, ki obravnava kršitev na vašo zahtevo, o tem pisno obvestila. Pristojna služba vas bo predhodno obvestila, da namerava Evropski komisiji predlagati zaključek zadeve brez nadaljnjega ukrepanja. Službe Evropske komisije vas bodo sicer sproti obveščale o morebitnem postopku za ugotavljanje kršitev. Na vrh

5. Varstvo tožeče stranke in osebnih podatkov

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ter Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije mora tožeča stranka izraziti predhodno soglasje, da se njena istovetnost in drugi podatki sporočijo državi članici. Na vrh

6. Pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic

Če tožeča stranka meni, da Evropska komisija pritožbe ne obravnava ustrezno in ni primerno uporabila katerega od teh ukrepov, se lahko obrne na evropskega varuha človekovih pravic pod pogoji, določenimi v členih 24 in 228 PDEU.

Za opis upravnih ukrepov v korist pritožnika, ki jih bo Komisija upoštevala pri obravnavi njegove pritožbe in presoji domnevne kršitve, se lahko informativno uporabi sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije [COM(2012) 154 konč.]. Na vrh