Navigation path

ESS v novicah

Evropski parlament je sprejel uredbo o ESS

20/11/2013

Dan po sprejetju večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2014–2020 je Evropski parlament sprejel uredbo o Evropskem socialnem skladu in uredbo o skupnih določbah za vse evropske strukturne in investicijske sklade.

Človeški kapital je ključna gonilna sila konkurenčnosti, trajnostne rasti in gospodarskega okrevanja. ESS je glavni instrument EU za vlaganje v ljudi. Vsako leto pomaga približno 15 milijonom državljanov, da dobijo zaposlitev ali izboljšajo svoje spretnosti in znanja, da bi se zaposlili v prihodnosti.

ESS bo imel pomembno vlogo pri pomoči državam članicam pri odzivu na prednostne naloge Unije in priporočila glede reform nacionalne politike na področju aktivnih politik trga dela, politik socialnega vključevanja in zaposlovanja, institucionalne zmogljivosti in reforme javne uprave.

Katere so glavne spremembe za ESS?

Od leta 2014 dalje se bo vloga ESS krepila.

  • Vlaganje v kritično maso človeškega kapitala bo zagotovljeno z najmanjšim zajamčenim deležem ESS v financiranju kohezijske politike v vsaki državi članici. Skupaj s posebno dodelitvijo 3 milijard EUR za pobudo za zaposlovanje mladih to pomeni, da bo v naslednjih 7 letih več kot 74 milijard EUR vloženih v ljudi v Evropi.
  • Dodelitev najmanj 20 % sklada za socialno vključevanje pomeni, da bodo ljudje v težavah in tisti iz prikrajšanih skupin dobili več podpore, da bi imeli enake možnosti kot drugi za vključitev v družbo.
  • Spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter enakih možnosti za vse brez razlikovanja bo vključeno v vse ukrepe in podprto s posebnimi pobudami.
  • Velik poudarek je namenjen boju proti brezposelnosti mladih. Pobuda za zaposlovanje mladih bo pomagala mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v regijah, v katerih so stopnje brezposelnosti mladih nad 25 %. Najmanj 6 milijard EUR bo prišlo iz podpore prizadevanjem držav članic, da bi udejanjile izvedbene načrte za jamstvo za mlade.
  • Usmerjanje financiranja v doseganje rezultatov. ESS se bo osredotočil na manjše število prednostnih nalog, da bi zagotovil dovolj veliko kritično maso financiranja za resnični učinek pri reševanju ključnih izzivov držav članic.
  • Večja podpora bo namenjena socialnim inovacijam, tj. preskušanju in razširjanju inovativnih rešitev za obravnavo socialnih, zaposlitvenih in izobraževalnih potreb.
  • ESS se bo izvajal v tesnem sodelovanju med javnimi organi, socialnimi partnerji in telesi, ki zastopajo civilno družbo, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v celotnem programskem ciklu.
  • Evropski socialni sklad bo na čelu inovativnih pravil upravljanja za poenostavitev izvajanja projektov. Komisija pomaga državam članicam poenostaviti izvajanje ESS, da bi se bolj osredotočile na rezultate in da bi bil dostop do ESS za upravičence lažji in varnejši.

Cilji ESS v obdobju 2014–2020

Zaposlovanje. ESS bo podpiral organizacije v EU, ki bodo vzpostavile projekte, namenjene usposabljanju, in pomagale ljudem dobiti zaposlitev. Sredstva bo priskrbel tudi za pobude, ki podpirajo podjetnike s financiranjem novoustanovljenih podjetij in družb, ki se morajo prestrukturirati ali pa se spopadajo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev. Pomoč mladim, ki vstopajo na trg dela, bo glavna prednostna naloga ESS v vseh državah EU.
Socialna vključenost. Zaposlitev je najučinkovitejši način, da se ljudem zagotovi samostojnost, finančna varnost in občutek pripadnosti. ESS bo še naprej financiral na tisoče projektov, ki pomagajo ljudem v težavah in tistim iz prikrajšanih skupin, da pridobijo znanja in spretnosti, zaposlitev ter enake priložnosti, kot jih imajo drugi.
Boljše izobraževanje. ESS financira pobude za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja po vsej EU, da bi mladi dokončali izobraževanje ter si pridobili znanja in spretnosti, zaradi katerih bodo konkurenčnejši na trgu dela. Zmanjšanje osipa iz izobraževanja je prednostna naloga na tem področju poleg izboljšanja priložnosti za poklicno in terciarno izobraževanje.
Močnejša javna uprava. ESS bo podpiral prizadevanja držav članic, da izboljšajo kakovost javne uprave in upravljanja, ter podprl njihove strukturne reforme s tem, da jim bo zagotovil potrebne upravne in institucionalne zmogljivosti.

Kaj je bilo doseženo do zdaj v obdobju 2007–2013?

  • Vsako leto približno 15 milijonov udeležencev sodeluje v tisočih projektih v EU, ki jih sofinancira ESS. Odvisno od gospodarskega stanja držav članic in začetne kvalifikacije udeležencev ukrepov, ki jih financira ESS, po navadi 20–35 % udeležencev dobi novo zaposlitev takoj po končanem usposabljanju, ki ga financira ESS.
  • ESS se je prilagodil izzivom gospodarske krize. Posredovanje se je preusmerilo iz tradicionalnih ciljnih skupin v podporo tistim, ki jim grozi izguba delovnega mesta. Na primer, v številnih državah je ESS podpiral usposabljanje ljudi, ki so sprejeli delo s krajšim delovnim časom, da bi izboljšal njihove kvalifikacije ter spretnosti in znanja v preostalem delovnem času. Do leta 2011 so ukrepi s krajšim delovnim časom, namenjeni kljubovanju učinkom, ki jih je imela gospodarska kriza, ohranili približno 1 milijon delovnih mest.
  • ESS je podpiral mlade z olajšanjem prehoda iz šolanja v zaposlitev, razširitvijo poklicnega izobraževanja in preprečevanjem osipa. Od leta 2007 do 2012 je imelo več kot 20 milijonov mladih korist od pobud ESS, kar je skoraj 30 % vseh udeležencev. Poseben ukrep, ki se sprejema od leta 2012 v tistih državah članicah, kjer so najvišje stopnje brezposelnosti mladih, bo pomagal več kot enemu milijonu mladih s prerazporeditvijo 4,2 milijarde EUR za posebne ukrepe za mlade.
  • Znatno prizadevanje je bilo namenjeno boju proti socialni izključenosti z 12,9 milijarde EUR, dodeljene za celotno obdobje (16,9 % skupne dodelitve ESS), od česar je bilo 10,3 milijarde EUR že namenjeno projektom do konca leta 2012. Dejavnosti socialnega vključevanja so dosegle že več kot 1 milijon končnih prejemnikov med brezposelnimi, priseljenci, nizkokvalificiranimi in mladimi.