Navigation path

ESS v novicah

Rezultati prve ankete o znanju in spretnostih pri odraslih lahko usmerijo prednostne naloge ESS v obdobju 2014–2020

10/10/2013

Srednješolka odgovarja pred tablo
© michaeljung

Evropska komisija je 8. oktobra skupaj z OECD objavila rezultate izčrpne ankete o bralni in računski pismenosti ter poznavanju tehnologije v 17 državah članicah EU ter drugih državah. Anketa je v vsaki državi ocenila raven znanja 5 000 delovno aktivnih prebivalcev (16-65 let).

Rezultati ankete so zaskrbljujoči, saj razkrivajo, da ima ena od petih odraslih oseb v Evropi težave s pisanjem, branjem in osnovnimi računskimi operacijami. Druga pomembna ugotovitev je, da se v univerzitetnem izobraževanju v različnih državah EU pri istem predmetu kažejo občutne razlike v doseženi ravni znanja, kar nikakor ni spodbudno za mobilnost študentov znotraj Unije. Glavne ugotovitve ankete so:

  • za 20 % delovne populacije v EU sta značilni slaba bralna in računska pismenost – bolj med brezposelnimi,
  • 25 % prebivalcev EU nima ustreznega digitalnega znanja, ki je potrebno za uspešno uporabo tehnologij IKT,
  • nabori znanj in spretnosti, ki jih zagotavlja formalna – sekundarna in terciarna – izobrazba, se močno razlikujejo,
  • generacijske razlike v ravneh znanj in spretnosti, ki jih je razkrila anketa, poudarjajo pomen vseživljenjskega učenja za višji življenjski standard.

Na primer, dobro poznavanje literature in računska pismenost sta pri prebivalcih, starih od 25 do 34 let, bistveno boljša kot pri generaciji, stari od 55 do 65 let, in sicer v državah, kot so Španija, Francija, Finska in Flandrija v Belgiji.
Na svetovni ravni Japonska po znanju in spretnostih presega druge države, medtem ko se rezultati v velikih državah, kot sta Kanada in ZDA, bistveno ne razlikujejo od rezultatov v EU.

Evropski komisar László Andor je pozval k temu, da se financiranje reform na področju izobraževanja in zaposlovanja opredeli kot prednostna naloga in da se Evropski socialni sklad bolje izkoristi za vlaganje v znanja, spretnosti in usposabljanje. Rezultati ankete lahko pomagajo državam članicam opredeliti prednostne naloge pri porabi sredstev iz ESS v prihodnjem obdobju 2014–2020, saj so ta sredstva ključni vir naložb v znanja, spretnosti in usposabljanje, med drugim tudi za prikrajšane skupine.

Podpora ESS za izobraževanje zajema širok niz dejavnosti, med drugim: nove učne načrte, usposabljanje učiteljev in podporo univerzam, ustanovam poklicnega usposabljanja ter vseživljenjskemu učenju. Predvsem pa se ESS osredotoča na ljudi : šolarje, študente, delavce in iskalce zaposlitve, ki se želijo usposabljati in pridobivati nova znanja in spretnosti. Številni projekti ESS si prizadevajo za zmanjšanje zgodnjega osipa iz izobraževanja in želijo mladim – zlasti tistim, ki prihajajo iz prikrajšanih skupin, kot so manjšine ali priseljenci – zagotoviti, da pridobijo ustrezna znanja, spretnosti in kvalifikacije.