Navigation path

ESS v novicah

Vpliv kohezijskih sredstev v času krize

18/04/2013

Množica ljudi
© adisa

Novo poročilo o napredku govori o prožnosti in naraščajočem sodelovanju v ukrepih ESS in predstavlja dosežene rezultate na terenu

Komisija je 18. aprila predstavila drugo strateško poročilo o napredku programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 v državah članicah. V njem so združeni podatki iz poročil, ki jih je posredovalo 27 držav članic, vsebuje pa tudi kratek informativni pregled o tem, kako programi kohezijske politike – vključno z ESS – pomagajo premagovati posledice gospodarske krize in zagotavljati vire zaposlovanja in rasti.

Ob začetku krize v letu 2008 se je EU hitro odzvala z vrsto pomembnih ukrepov, da bi sprožila uporabo strukturnih sredstev. Prerazporeditve med različnimi tematskimi področji so postale prožnejše, poročilo pa tudi ugotavlja, da se je do konca leta 2012 približno 36 milijard EUR oziroma 11 % skupnih sredstev preusmerilo v podporo najbolj perečim potrebam. Primer tega so nedavni ciljno usmerjeni ukrepi v državah, ki jih je brezposelnost mladih najbolj prizadela in ki nameravajo zagotoviti podporo 780 000 mladim ljudem in 53 000 MSP.

Drugi protikrizni ukrepi vključujejo boljši pretok denarja k upravnim organom za hitrejši zagon še večjega števila projektov ter zmanjšanje nacionalnega sofinanciranja v državah z največjimi proračunskimi primanjkljaji, s čimer se bo zmanjšal tudi pritisk na nacionalna sredstva, obenem pa se bo zagotovilo nadaljevanje številnih zelo potrebnih naložb v rast in ustvarjanje delovnih mest. In prav ti ukrepi so pomagali pri zaposlovanju: v zadnjih dveh letih je bilo v Evropi ustvarjenih približno 200 000 delovnih mest, večinoma v MSP.

ESS: velik pospešek

V obdobju 2009–2010 se je letno število udeležencev v projektih ESS povečalo z 10 na 15 milijonov, ta raven pa se po ugotovitvah poročila Komisije ohranja še zdaj. Poleg tega se je samo v obdobju 2007–2010 približno 12,5 milijona ljudi vključilo v ukrepe, ki pomagajo pri iskanju dostopa do zaposlitve, 2,4 milijona ljudi pa je v šestih mesecih našlo delovno mesto, kar je bistven dosežek glede na gospodarsko nazadovanje. Več kot polovica udeležencev je bila žensk (52 %), v štirih državah pa je ta delež presegel celo 60 %.

Drugi pomembni rezultati za ESS v obdobju 2007–2011 so:

  • ukrepi so usmerjeni v zaposlovanje mladih. 15 milijonov mladih je lahko izkoristilo sredstva ESS, kar v nekaterih državah predstavlja več kot 40-odstotno udeležbo;
  • ESS omogoča državam, da se usmerijo v svoje potrebe. To se kaže v zelo raznolikem profilu udeležencev: skoraj polovica jih ima vsaj nižjo srednješolsko izobrazbo, v Nemčiji, Grčiji in na Malti, kjer so programi namenjeni prav tej skupini, pa ta delež dosega že do 60 %. Na Cipru, v Estoniji, Litvi in Sloveniji pa ima 40 % ali več udeležencev visokošolsko izobrazbo;
  • ukrepi socialnega vključevanja pomagajo zaščititi najbolj prikrajšane prebivalce, tj. 14,5 milijona ljudi, od katerih jih je 18 % še posebej ranljivih na trgu dela. Najboljše rezultate za invalide dosegata Združeno kraljestvo in Avstrija, medtem ko pomoč ESS za manjšinsko prebivalstvo in priseljence uspešno izkoriščajo na primer Ciper, Nizozemska, Avstrija in Latvija;
  • Prizadevanja na področju reform temeljijo na novih znanjih. Ta je pridobilo približno 700 000 ljudi, zlasti javnih uslužbencev, medtem ko Bolgarija, Grčija, Madžarska in Romunija izvajajo programe za ustanavljanje institucij, kar je potrebno za trajne strukturne reforme.

Sklepne ugotovitve

Strateško poročilo vsebuje jasen dokaz, da programi strukturnih skladov dosegajo dejanske rezultate na področju rasti in zaposlovanja po vsej Evropi. Obenem tudi pravočasno sporoča, da bi se lahko v prihodnji porabi dodatni prispevek namenil trajnostni oživitvi gospodarstva. Večja prožnost kohezijskega načrtovanja programov – dokaz zanjo je 11-odstotna stopnja prerazporeditve – pa zagotavlja, da je programe mogoče prilagoditi spreminjajočim se potrebam in prednostnim nalogam.

Vendar pa poročilo opozarja, da je treba storiti še več: v preostalem obdobju načrtovanja programov se še vedno pričakujejo pomembni rezultati. Tu so tudi nauki za prihodnost: začetne zamude kažejo, da morajo države članice hitro sprejeti vso potrebno zakonodajo, da bi se izognile zamudam pri naložbah v obdobju 2014–2020, da je treba okrepiti kazalnike za vrednotenje in da bo program, ki je bolj usmerjen v rezultate, omogočil boljše spremljanje napredka pri doseganju ciljev.