Navigation path

ESS v novicah

Povezovanje delovnih mest in biotske raznovrstnosti

01/03/2013

Gozdar
© Joze Pojbic

Zadnje poročilo opredeljuje povezave med zaposlovanjem in cilji biotske raznovrstnosti v Evropi – ter nove spretnosti, ki jih bodo morali imeti delavci, da jih bodo lažje dosegali.

Biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost živih organizmov na našem planetu in številne različne ekosisteme in habitate, ki so potrebni, da bi jih podprli. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomembno, kajti vrsta, ki izumre, je izgubljena za vedno, z njo pa vse, kar lahko ponudi. Brez čebel, ki oprašujejo pridelke, se poveča tveganje pomanjkanja hrane, brez gozdov in mokrišč upade zmogljivost naravnih sistemov, da uravnavajo podnebne spremembe, z izumrtjem rastlinskih vrst pa se zmanjša naša možnost za odkrivanje naravnih virov za nova zdravila – tako aspirin kot penicilin namreč prihajata iz narave. Ogroženih je približno 25 % evropskih vrst in 62 % habitatov.

Zato je cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost, ki je bila objavljena leta 2011, da se zaustavi izguba biotske raznovrstnosti in ohranijo koristi, ki nam jih ponuja ta naravni kapital – tj. koristi za okolje in gospodarstvo, vključno s priložnostmi za zaposlovanje. Poročilo o ciljih EU na področju biotske raznovrstnosti in na trgu dela raziskuje, kako se lahko z ohranjanjem biotske raznovrstnosti ustvarjajo delovna mesta. Preučuje tudi pomanjkanje spretnosti in izkušenj današnje delovne sile, ki ga je treba preseči, če se želimo uspešno spopasti s tem izzivom. Opredeljuje in analizira tri skupine delovnih mest:

  • delovna mesta, povezana z ohranjanjem biotske raznovrstnosti: na primer vodje sektorjev za ohranjanje narave in upravitelji naravnih parkov,
  • delovna mesta, ki bistveno vplivajo na biotsko raznovrstnost: na primer kmetijski in ribiški inšpektorji,
  • delovna mesta, ki so odvisna od biotske raznovrstnosti: na primer biotehnologi, organizatorji turističnih potovanj in raziskovalci na področju farmacije.

To poročilo poudarja, da se je ugotavljanje pomanjkanja spretnosti in potreb po usposabljanju za delovna mesta, povezana z biotsko raznovrstnostjo, v nekaterih državah šele začelo. Zato je pri možnostih usposabljanja treba uporabiti bolj strateški pristop. Vendar pa poročilo ugotavlja, da bi pomembne koristi lahko užival trg dela z velikim številom delovnih mest, ki zahtevajo več spretnosti in bolj poglobljena znanja, da bi se izpolnili cilji biotske raznovrstnosti. Kakovostnejša delovna mesta so zaželena tudi zato, da bi na to področje pritegnila mlade iskalce zaposlitve iz mest. Več spretnosti na področju biotske raznovrstnosti med kmetovalci, ribiči in gozdarji pa bi pripomoglo k ohranjanju delovnih mest v teh izginjajočih sektorjih. Pri utrjevanju povezav med zaposlovanjem in ohranjanjem biotske raznovrstnosti v vseh treh skupinah delovnih mest imajo pomembno vlogo finančna sredstva EU, vključno z ESS. Poročilo poudarja tudi priložnosti, ki jih delovna mesta na področju biotske raznovrstnosti ponujajo brezposelnim in prikrajšanim skupinam iskalcev zaposlitve.

Poročilo
The EU biodiversity objectives and the labour market: benefits and identification of skill gaps in the current workforce