Navigation path

ESS v novicah

Predlog za Uredbo ESS 2014–2020

06/10/2011

Komisija predlaga pravila za naslednje sedemletno obdobje ESS

6. oktobra 2011 je Komisija podala predloge za pravila delovanja ESS v obdobju 2014–2020. Predlog je del celotnega zakonodajnega paketa za bodočo kohezijsko politiko Unije. ESS bo tako lahko še naprej ponujal konkretno podporo ljudem, ki bodo potrebovali pomoč pri iskanju zaposlitve ali pri napredovanju na njihovem trenutnem delovnem mestu. Vsako leto povprečno 10 milijonov ljudi sodeluje pri ukrepih ESS po Evropi.

Večje vlaganje v ljudi

Komisija se zaveda pomembnosti človeškega kapitala, ki je glavna gonilna sila rasti. Njen predlog dodeljuje minimalni delež skladov kohezijske politike skladu ESS, kar predstavlja najmanj 84 milijard EUR. Minimalni delež podpore ESS bo 25 % za manj razvite regije, 40 % za regije v prehodu in 52 % za bolj razvite regije.

Države članice bodo morale ESS usmeriti na omejeno število ciljev in prednostne naloge pri naložbah v skladu s strategijo Evropa 2020, da bodo povečale učinek in dosegle kritično maso.

Večji poudarek je namenjen boju proti nezaposlenosti mladih, podpori aktivnemu staranju in zagotavljanju možnosti najbolj neprivilegiranim posameznikom ali skupinam, kot so Romi. Komisija predlaga dodelitev minimalnega deleža 20 % skladu ESS za aktivnosti na področju socialnega vključevanja, za razliko od trenutnega povprečja, ki je 13 %. Poleg tega bo ESS državam članicam pomagal modernizirati trge dela in socialne politike ter intenzivneje podpiral inovativne dejavnosti in mednarodno sodelovanje.

Komisija predlaga velike korake naprej s poenostavitvijo upravljanja ESS, predvsem v primeru majhnih podpor. V ta namen je treba spodbujati enostavnejše načine povračila stroškov („poenostavljene stroškovne možnosti“), kar bi za majhne projekte postalo celo obvezno.

Glavne novosti za sklade kohezijske politike EU

Vse regije EU bodo še naprej prejemale podporo po treh definiranih kategorijah:

  • manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca znaša manj kot 75 % povprečja v Uniji, bodo še naprej glavna prednostna naloga politike.
  • regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca znaša med 75 % in 90 % povprečja v 27 državah članicah EU.
  • bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca je višji od 90 % povprečja.

Druga kategorija, ki pokriva 51 regij in več kot 72 milijonov ljudi, olajšuje prehod regijam, ki so v zadnjih letih postale bolj konkurenčne, a še vedno potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Za 20 regij se napoveduje, da bodo do leta 2014 zapustile trenutni „konvergenčni“ cilj (manj razvite regije) in bodo predstavljale dokaz o uspešnosti kohezijske politike.

Pogodbe o sodelovanju, sklenjene med Komisijo in državami članicami, bodo določale nacionalne obveze, ki so potrebne za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Naložbe ESS bodo v celoti usklajene s cilji strategije Evropa 2020 in bodo usmerjene v zaposlovanje, izobraževanje in zmanjševanje revščine.

Skupni strateški okvir, ki vsebuje glavne prednostne naloge EU, bo veljal za vse sklade, vključno z razvojem podeželja in ribištva. Države članice bodo smele ESRR, ESS in kohezijski sklad združiti v programe „multi-sklada“, s čimer bodo izboljšale koordinacijo na terenu [in dosegle integrirani razvoj].

Uvedeni bodo novi pogoji, ki bodo zagotavljali, da bo financiranje EU učinkovito prispevalo k doseganju ciljev Evropa 2020. Preden bodo izplačana finančna sredstva, bodo morali biti uveljavljeni nekateri predhodni pogoji (npr. ustrezno delovanje sistema javnega naročanja).

Naslednji koraki

Te predloge bosta zdaj preučila Svet in Evropski parlament, sprejeti pa naj bi bili do konca leta 2012, da bo začetek nove generacije programov kohezijske politike mogoč leta 2014.

Obenem bodo potekala pogajanja o večletnem finančnem okviru za celoten proračun EU.