Navigation path

Evropski socialni sklad 2014–2020

ESS je eden od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Ti od leta 2014 delujejo pod skupnim okvirom, njihov namen pa je uresničevanje ciljev dopolnilnih politik. Skladi so glavni vir naložb na ravni EU in pomagajo državam članicam pri obnovi in povečanju rasti ter spodbujajo okrevanje gospodarstva, ki zagotavlja nova delovna mesta, pri čemer morajo zagotoviti trajnostni razvoj v skladu s cilji strategije Evropa 2020

Katere so glavne spremembe za ESS?

Od leta 2014 je vloga ESS okrepljena.

  • Vlaganje v kritično maso človeškega kapitala bo zagotovljeno z najmanjšim zajamčenim deležem ESS v financiranju kohezijske politike v vsaki državi članici. Skupaj s posebno dodelitvijo 3 milijard EUR za pobudo za zaposlovanje mladih to pomeni, da bo v naslednjih 7 letih več kot 80 milijard EUR vloženih v ljudi v Evropi (glej razporeditev po posameznih državah).
  • Dodelitev najmanj 20 % sklada za socialno vključevanje pomeni, da bodo ljudje v težavah in tisti iz prikrajšanih skupin dobili več podpore, da bi imeli enake možnosti kot drugi za vključitev v družbo.
  • Spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter enakih možnosti za vse brez razlikovanja bo vključeno v vse ukrepe in podprto s posebnimi pobudami.
  • Velik poudarek je namenjen boju proti brezposelnosti mladih. Pobuda za zaposlovanje mladih bo pomagala mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v regijah, v katerih so stopnje brezposelnosti mladih nad 25 %. Najmanj 6,4 milijard EUR bo prišlo iz podpore prizadevanjem držav članic, da bi udejanjile izvedbene načrte za jamstvo za mlade.
  • Usmerjanje financiranja v doseganje rezultatov. ESS se bo osredotočil na manjše število prednostnih nalog, da bi zagotovil dovolj veliko kritično maso financiranja za resnični učinek pri reševanju ključnih izzivov držav članic.
  • Večja podpora bo namenjena socialnim inovacijam, tj. preskušanju in razširjanju inovativnih rešitev za obravnavo socialnih, zaposlitvenih in izobraževalnih potreb.
  • ESS se bo izvajal v tesnem sodelovanju med javnimi organi, socialnimi partnerji in telesi, ki zastopajo civilno družbo, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v celotnem programskem ciklu.
  • Evropski socialni sklad bo na čelu inovativnih pravil upravljanja za poenostavitev izvajanja projektov. Komisija pomaga državam članicam poenostaviti izvajanje ESS, da bi se bolj osredotočile na rezultate in da bi bil dostop do ESS za upravičence lažji in varnejši.

Cilji ESS v obdobju 2014–2020

Zaposlovanje. ESS bo podpiral organizacije v EU, ki bodo vzpostavile projekte, namenjene usposabljanju, in pomagale ljudem dobiti zaposlitev. Sredstva bo priskrbel tudi za pobude, ki podpirajo podjetnike s financiranjem novoustanovljenih podjetij in družb, ki se morajo prestrukturirati ali pa se spopadajo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev. Pomoč mladim, ki vstopajo na trg dela, bo glavna prednostna naloga ESS v vseh državah EU.
Socialna vključenost. Zaposlitev je najučinkovitejši način, da se ljudem zagotovi samostojnost, finančna varnost in občutek pripadnosti. ESS bo še naprej financiral na tisoče projektov, ki pomagajo ljudem v težavah in tistim iz prikrajšanih skupin, da pridobijo znanja in spretnosti, zaposlitev ter enake priložnosti, kot jih imajo drugi.
Boljše izobraževanje. ESS financira pobude za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja po vsej EU, da bi mladi dokončali izobraževanje ter si pridobili znanja in spretnosti, zaradi katerih bodo konkurenčnejši na trgu dela. Zmanjšanje osipa iz izobraževanja je prednostna naloga na tem področju poleg izboljšanja priložnosti za poklicno in terciarno izobraževanje.
Močnejša javna uprava. ESS bo podpiral prizadevanja držav članic, da izboljšajo kakovost javne uprave in upravljanja, ter podprl njihove strukturne reforme s tem, da jim bo zagotovil potrebne upravne in institucionalne zmogljivosti.