Navigacijska pot

Dodatna orodja

  • Natisni
  • Pomanjšaj besedilo
  • Povečaj besedilo

Spremljajte nas

Facebook

Rešimo naša morja

Prelovljena je skoraj polovica evropskih staležev rib in če bomo s takim ribolovom nadaljevali, se bodo staleži rib v svetu izčrpali do leta 2050.

Z ribolovom iz morja odstranimo tudi druga bitja, ki se ujamejo v mreže (prilov). Nekateri načini ribolova ogrožajo druge prostoživeče živali, kot so delfini, želve in ptice, ki se ujamejo v mreže in parangale.
Ribolov s pridneno vlečno mrežo lahko zelo poškoduje morsko dno in znatno vpliva na strukturo živalskih skupnosti, ki tam živijo.

Če naj bo ribiška industrija trajnostna, bomo morali temeljito oceniti staleže in z njimi učinkoviteje gospodariti.
Človekove dejavnosti vnašajo v okolje številna onesnaževala in hranila.

Onesnaževala, denimo živo srebro, vstopijo v prehransko verigo, saj jih najdemo v ribah in morskih sadežih. Seveda so nevarna za zdravje. Hranila, kot so nitrati, lahko povzročijo hitro rast alg. Pri razgrajevanju alg se porabi kisik v vodi, kar povzroči smrt številnih morskih organizmov.

Morski odpadki oziroma „plastična juha“ ogrožajo morske živali, saj jih na primer morske ptice lahko zamenjajo za hrano. Mnoge živali npr. želve se ujamejo v ribolovne mreže.

Neavtohtone vrste so vrste, ki niso domorodne v posamezni regiji, vendar so tja zašle slučajno (npr. z ladijskimi balastnimi vodami) ali pa so jih tja zanesli namenoma. Nekatere se nato razmnožijo in postanejo invazivne ter izločijo avtohtone vrste.

Tak primer je rembrača vrste Mnemiopsis leidyi. Ta mesojeda žival je prišla v Črno morje leta 1982 in se zelo razmnožila. Hrani se z zooplanktonom in ikrami in je najpomembnejši plenilec na koncu prehranske verige.

S segrevanjem evropskega podnebja bodo v evropskih morjih lažje preživele tropske vrste, kar pomeni novo grožnjo za evropska morja.