Navigacijska pot

Dodatna orodja

  • Natisni
  • Pomanjšaj besedilo
  • Povečaj besedilo

Spremljajte nas

Facebook

Varstvena območja EU – Natura 2000

EU ima na voljo dobro zakonodajo o varstvu narave. Osrednji del zakonodaje temelji na omrežju Natura 2000 – 26 000 varstvenih območij, ki pokrivajo petino površine EU. Je največje tako omrežje na svetu in ponuja pomembno zaščito za najbolj ogrožene vrste in habitate v Evropi.

Omrežje je gospodarsko pomembno: po oceni naj bi ekonomska vrednost omrežja znašala od 200 do 300 milijard evrov na leto oziroma od 2 % do 3 % bruto domačega proizvoda EU.
Zametki omrežja Natura 2000 segajo v leto 1979, ko je EU sprejela svoj prvi pomembni predpis o varstvu narave, in sicer direktivo o pticah. Direktiva zavaruje prosto živeče ptice v EU in zajema približno 500 vrst. Države EU opredelijo in varujejo območja, ki so zlasti pomembna za prosto živeče ptice. Do zdaj je bilo vzpostavljenih 5 300 posebnih območij varstva.

Na podlagi drugega instrumenta, direktive o habitatih iz leta 1992, morajo države EU ohranjati naravne habitate in ogrožene rastlinske in živalske vrste na t. i. posebnih ohranitvenih območjih. Direktiva o habitatih zajema približno 1500 redkih in ogroženih vrst rastlin in živali ter približno 230 vrst habitatov, med katerimi so gojeni travniki, resave in slana močvirja.

Varstvena območja iz teh dveh direktiv tvorijo omrežje Natura 2000. Namen omrežja je varovati vse glavne vrste evropskih habitatov in ogroženih vrst.

Omrežje Natura 2000 je zdaj skoraj dokončano. Z več kot 26 000 območji je največje usklajeno omrežje varstvenih območij na svetu. Natura 2000 zajema 18 % celinskega dela EU in znatne dele okoliških morij.

Natura 2000 je več kot samo omrežje zavarovanih naravnih rezervatov. Temelji na sodelovanju človeka z naravo. Cilj ni izključiti gospodarskih dejavnosti, temveč zagotoviti, da so združljive z varovanjem dragocenih vrst in habitatov.

Glavni cilji omrežja Natura 2000 so:

  • preprečevati dejavnosti, ki bi lahko resno ogrozile živalske in rastlinske vrste in poškodovale habitate na varstvenem območju,
  • po potrebi sprejeti ukrepe za ohranjanje in obnovo teh habitatov in vrst in izboljšati njihovo varstvo.

Ta pristop ima številne prednosti: omrežje s spodbujanjem trajnostnega gozdarstva, ribištva, kmetijstva in turizma zagotavlja prihodnost prebivalcem teh območij, ki se s temi dejavnostmi preživljajo.