Navigacijska pot

Dodatna orodja

  • Natisni
  • Pomanjšaj besedilo
  • Povečaj besedilo

Spremljajte nas

Facebook

Onesnaženost in kakovost zraka v EU

Slaba kakovost zraka je posledica onesnaževanja in emisij, ogroža zdravje ljudi in je kriva za številne prezgodnje smrti.

Številne evropske prebivalce skrbi zaradi onesnaženosti zraka, saj lahko prizadene pljuča in dihalne poti in povzroči nastanek astme, bronhitisa in srčno-žilnih bolezni.

Kljub na splošno boljši kakovosti zraka v EU vsako leto še vedno zabeležimo številne prezgodnje smrti zaradi trdnih delcev in prizemnega ozona v ozračju, zmanjšuje se tudi pričakovana življenjska doba. Stroški za zdravstvo znašajo na milijarde evrov letno.

Posledice onesnaženega zraka za okolje so številne.

Onesnaževala žveplov dioksid, dušikov ogljik in amonijak povzročajo kisli dež, ki uničuje gozdove, reke, jezera in okolje na splošno.

Evtrofikacija nastane zaradi kopičenja dušikovih hranil v naravi in je glavni krivec za upad biotske raznovrstnosti. Hranila namreč pronicajo v jezera in reke in spodbudijo razraščanje alg (cvetenje), te pa dušijo ribe in druge organizme.

Prizemni ozon poškoduje liste rastlin in upočasni njihovo rast, škodi gozdovom in rastlinju ter zmanjšuje pridelek.

Za onesnaževanje so večinoma krivi energetski sektor, ogrevanje gospodinjstev, težka industrija, denimo jeklarne in rafinerije nafte, promet, kmetijstvo in predelava odpadkov.

Zakonodaja EU določa stroge standarde za:

  • Delce: drobceni delci velikosti milimetra, sproščajo se v prometu, pri skoraj vseh oblikah zgorevanja in nekaterih industrijskih postopkih.
  • Prizemni ozon: nastaja pri reakciji dušikovega oksida in hlapnih organskih spojin na sončni svetlobi, zaradi česar ga je zlasti veliko poleti.
  • Hlapne organske spojine izvirajo iz topil, barv in lakov, avtomobilskih izpušnih plinov in bencinskih črpalk.
  • Dušikovi oksidi, tudi dušikov dioksid, se sproščajo pri zgorevanju, na primer v avtomobilskih motorjih in termoelektrarnah.
  • Žveplov dioksid nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv.
  • Amonijak (NH3) se sprošča iz živalskih odpadkov in gnoja.
  • Težke kovine se sproščajo v industrijskih procesih, denimo pri elektrogalvanizaciji, sežiganju odpadkov in kurjenju premoga v termoelektrarnah (živo srebro).
  • Benzen je splošno rabljeno industrijsko topilo, sprošča se iz številnih virov, tudi industrijskih dejavnosti, izpušnih plinov vozil, bencinskih črpalk, dima pri gorenju lesa in cigaret.