Za kaj gre

Evropska komisija je junija 2016 sprejela sporočilo o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem. V njem je začrtala ukrepe na sedmih področjih, kjer sodelovanje na ravni EU prinaša dodano vrednost, predvsem na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih.

S tem sporočilom je Evropska komisija dopolnila pariško deklaracijo o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije, ki so jo leta 2015 sprejeli evropski šolski ministri in evropski komisar Navracsics.

Deklaracija je poziv šolstvu, naj močneje uveljavlja družbeno vključenost in temeljne vrednote. V njej so navedeni konkretni cilji, ki jih je treba doseči na nacionalni in lokalni ravni, ter štiri prednostne naloge za sodelovanje na ravni EU:

  • zagotoviti usvojitev socialnih, državljanskih in medkulturnih kompetenc pri mladih z uveljavljanjem demokratičnih vrednot in temeljnih pravic, družbene vključenosti in nediskriminacije ter aktivnega državljanstva,
  • okrepiti kritično razmišljanje in medijsko pismenost, zlasti pri uporabi interneta in družbenih medijev, ter tako povečati odpornost proti diskriminaciji in indoktrinaciji,
  • spodbujati izobraževanje otrok in mladih iz depriviligiranega okolja in zagotoviti, da sistemi izobraževanja in usposabljanja upoštevajo njihove potrebe,
  • uveljavljati medkulturni dialog z vsemi oblikami izobraževanja ob sodelovanju z drugimi ustreznimi politikami in deležniki.

Način ukrepanja

Ukrepanje v skladu s pariško deklaracijo je ključna prednostna naloga sodelovanja držav članic, ki ga podpira Evropska komisija na področju izobraževanja in usposabljanja (strateški okvir ET2020) ter mladih in je določeno v skupnem poročilu ET 2020 in skupnem poročilu o mladih.

Evropski komisar Tibor Navracsics je maja 2016 gostil kolokvij na visoki ravni o uveljavljanju družbene vključenosti in temeljnih vrednot z izobraževanjem – kot načinom preprečevanja nasilne radikalizacije.

Svet je poleg tega 17. februarja 2017 sprejel Sklepe o vključujoči različnosti, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse.

Vzajemno učenje in izmenjava dobrih praks sta ključna vidika strateškega okvira ET 2020 in sodelovanja na področju mladine, pomembna tudi za uresničevanje pariške deklaracije. Evropska komisija je zato ustanovila dve delovni skupini, ki združujeta najpomembnejše deležnike:

Uresničevanje pariške deklaracije podpira tudi program Erasmus+ s financiranjem projektov transnacionalnega sodelovanja:

  • leta 2016 je namenil več kot 400 milijonov evrov transnacionalnim partnerstvom, ki se ukvarjajo z inovativnimi pristopi v pripravi politike in praksami na terenu, pri čemer so imeli prednost projekti v zvezi s cilji pariške deklaracije,
  • namenska sredstva v višini 13 milijonov evrov je rezerviral za širjenje in nadgrajevanje dobrih praks s terena,
  • za leto 2017 je predvidena podpora uresničevanju pariške deklaracije z rednimi in posebnimi namenskimi ukrepi iz programa Erasmus+.

Ključni vidik uresničevanja pariške deklaracije je tudi politika na podlagi dokazov:

Evropska komisija in Svet Evrope od leta 2013 izvajata skupni program Aktivno za človekove pravice in demokracijo. Namenjen je zbiranju in širjenju informacij o državljanski vzgoji ter razvijanju praktičnih pripomočkov, denimo učnega načrta in gradiva, ki jih sodelujoče države lahko uporabijo za pouk državljanstva in človekovih pravic. Z letom 2016 program dodatno podpira še referenčno ogrodje kompetenc za demokratično kulturo, ki ga je pripravil Svet Evrope aprila 2016.

Poudarjanje družbene vključenosti in državljanstva v formalnem in priložnostnem izobraževanju tudi pomeni, da so posebne pozornosti deležni učenci iz ranljivih skupin, denimo priseljenskih družin, depriviligiranih socialno-ekonomskih razmer, romske skupnosti, skupnosti LGBTI, ter učenci s posebnimi potrebami.

Nadaljnji ukrepi

Delovna skupina za uveljavljanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije v izobraževanju ima nalogo, da do junija 2018 pripravi politični okvir za uveljavljanje družbene vključenosti in temeljnih pravic z izobraževanjem ter spletni zbornik dobrih praks.

Delovna skupina za mlade je leta 2016 pripravila posebno gradivo s smernicami za mladinske delavce in organizacije, ki jih bo mogoče prilagoditi potrebam v posamezni državi članici. Gradivo vsebuje nazorne primere, kako zaznati prva znamenja radikalizacije in kako ukrepati, kako povečati demokratično odpornost mladih, kako poskrbeti za medijsko pismenost mladih, kako jih naučiti kritičnega mišljenja in nenasilnega reševanja sporov.

Evropska komisija poleg tega podpira:

  • platformo Evropska zbirka orodij za šole, novo spletišče za šole in učitelje, ki s primeri dobrih praks in viri omogoča šolam uvajanje sodelovalnega pristopa za vključenost in uspešnost vseh;
  • platformo eTwinning, ki povezuje učitelje in učence v Evropi in ponuja tečaje za učitelje o državljanski vzgoji v okviru programa Erasmus+;
  • vzpostavitev mreže, ki bo omogočala neposredne stike s pozitivnimi vzorniki na šolah, v mladinskih centrih in športnih klubih ter zaporih;
  • uvedbo nove pobude za virtualne izmenjave v okviru programa Erasmus+, ki bo mladim s strukturiranimi in vodenimi spletnimi konferencami omogočala izmenjavo mnenj in predlogov ter tako podpirala medkulturno spoznavanje in strpnost;
  • spodbude visokošolskim ustanovam, da odobrijo kreditne točke za prostovoljsko delo ter pripravijo učne načrte, ki akademsko snov povezujejo z državljanskim udejstvovanjem;
  • evropsko prostovoljsko službo, kjer bodo prednost imeli projekti v zvezi s skupnimi vrednotami, medijsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem;
  • terenske mladinske projekte v okviru programa Erasmus+, ki s sodelovanjem novih deležnikov, denimo občinskih organov, omogočajo nadgraditev lokalnih pobud z obsežnejšimi čezmejnimi partnerstvi;
  • evropsko nagrado za družbeno vključevanje s športom – priznanje za uspešne in inovativne projekte.