Za kaj gre

Strategija EU za gospodarsko rast Evropa 2020

български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast

български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) . Ključni dejavnik za uresničitev te strategije zadeva bralno, matematično, naravoslovno in tehnološko pismenost.

Zakaj jih potrebujemo

Bralna, matematična, naravoslovna in tehnološka pismenost so temelj nadaljnjega učenja in vstopna vrata v zaposlitev in socialno vključenost

български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) . V Evropi približno 20 % mladih nima potrebnih temeljnih spretnosti v bralni, matematični, naravoslovni in tehnološki pismenosti.

Te pismenosti postajajo še pomembnejše v času, ko se z digitalno revolucijo pojavljajo novi načini branja in pisanja ter raznovrstni viri informacij. Veliko je tudi povpraševanje po kvalificiranih delavcih

български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) v tehnološko in raziskovalno intenzivnih sektorjih.

Dosedanji ukrepi

Prizadevanja na ravni EU so bila do leta 2010 usmerjena predvsem v povečanje števila diplomirancev iz matematike, naravoslovja in tehnologije, zlasti žensk. Leta 2010 so ministri EU nato določili program dela za evropsko sodelovanje na področju politike temeljnih spretnosti. Sledila je ustanovitev delovne skupine za matematiko, naravoslovje in tehnologijo

English (en) , ki je snovalcem politike pomagala pripraviti in izvajati politike, namenjene boljšemu učnemu izidu

български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) in spremembi odnosa, pri čemer je bil glavni poudarek na učencih s slabšim uspehom.

Ustanovili so tudi skupino na visoki ravni za pismenost, v kateri so evropski strokovnjaki in snovalci politike začrtali zemljevid bralne pismenosti v Evropi, označili spreminjajoče se potrebe in zahteve in pokazali najboljšo rešitev zanje.

Skupina na visoki ravni za pismenost je v svojem poročilu

pdf

(4.26 Mb)

English (en) poudarila pomen bralne pismenosti v 21. stoletju in opozorila, da sta resnično izboljšanje stanja in nadaljnja gospodarska rast možna samo ob političnem sodelovanju in volji.

Naslednji koraki

Do leta 2020 bi morali zmanjšati na manj kot 15 % delež petnajstletnikov, ki dosegajo slabe rezultate

български (bg) čeština (cs) dansk (da) Deutsch (de) eesti keel (et) ελληνικά (el) English (en) español (es) français (fr) Gaeilge (ga) hrvatski (hr) italiano (it) latviešu valoda (lv) lietuvių kalba (lt) magyar (hu) Malti (mt) Nederlands (nl) polski (pl) português (pt) română (ro) slovenčina (sk) slovenščina (sl) suomi (fi) svenska (sv) v temeljnih spretnostih, merjeno z raziskavami PISA. Rezultati raziskave PISA iz leta 2012 kažejo, da se je 22,1 % evropskih učencev slabo odrezalo v matematični pismenosti, 17,8 % v bralni in 16,6 % v naravoslovni pismenosti.

Evropska komisija je februarja 2014 ustanovila tudi evropsko mrežo nacionalnih organizacij za pismenost. Mreža si bo med drugim prizadevala za večjo ozaveščenost, izmenjavo dobrih praks, politik, kampanj in pobud v zvezi z bralno pismenostjo.

 

Več informacij