Za kaj gre

Evropska unija s programoma Erasmus+ in Obzorje 2020 podpira mednarodne izmenjave za študente, univerzitetno osebje in raziskovalce ter strukturirano sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in javnimi organi v različnih državah. V visokem šolstvu to ustvarja nove priložnosti za vzajemno učenje prek nacionalnih meja in sodelovanje v skupnih projektih kakovostnega učenja in poučevanja, odličnega raziskovalnega dela in inovativnih rešitev.

Zakaj je potrebno

Visoko šolstvo in njegova povezanost z raziskovalnim delom in inovacijami sta izjemno pomembna za razvoj posameznika in družbe. Iz univerz prihajajo visoko izobraženi ljudje jasnega mišljenja, ki jih Evropa potrebuje za spodbujanje zaposlovanja, gospodarske rasti in blaginje.

Visokošolske ustanove so ključni partnerji pri uresničevanju strategije Evropske unije za spodbujanje in ohranjanje gospodarske rasti. Po strategiji Evropa 2020 naj bi do leta 2020 visokošolsko izobrazbo imelo 40 % mladih Evropejcev.

Organi držav članic so pristojni za organizacijo in izvajanje visokošolskega izobraževanja. Programi in dejavnosti EU prinašajo visokošolskemu študiju, poučevanju, raziskavam in snovanju politike še dodatno mednarodno razsežnost.

Ukrepanje Evropske komisije

Evropska komisija tesno sodeluje s snovalci politike pri pripravi politik visokošolskega izobraževanja v državah EU v skladu s strategijo Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET2020). Maja 2017 je sprejela prenovljeno agendo za visoko šolstvo s štirimi ključnimi cilji za evropsko sodelovanje v visokem šolstvu:

  1. odprava neskladja med znanji in spretnostmi ter potrebami in spodbujanje odličnosti v razvijanju spretnosti
  2. vzpostavitev vključujočih in povezanih visokošolskih sistemov
  3. zagotovitev prispevka visokošolskih ustanov k inovacijam
  4. podpora uspešnim in učinkovitim visokošolskim sistemom

Cilje naj bi pomagali uresničiti ukrepi na ravni EU, ki jih je predlagala Komisija in jih bodo financirali posamezni sklopi programov Erasmus+ in Obzorje 2020.

Evropska komisija v ta namen tudi razvija in podpira orodja, ki spodbujajo mobilnost (recimo sistem kreditnih točk (ECTS) in priloga k diplomi), pospešujejo priznavanje znanj in kvalifikacij in omogočajo boljšo informiranost o visokem šolstvu v Evropi.

Evropska komisija podpira tudi bolonjski proces, zasnovan, da z reformami visokega šolstva vzpostavi evropski visokošolski prostor, ter izmenjavo dobrih praks med državami v okviru delovne skupine za visoko šolstvo (ET2020).

Dosedanji ukrepi

Evropska komisija je pri pripravi prenovljene agende EU za visoko šolstvo upoštevala rezultate javnega posvetovanja iz leta 2016.

Agenda je hkrati posodobitev in nadaljevanje programa za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov, ki ga je Evropska komisija sprejela leta 2011.

Evropska komisija podpira izvajanje prenovljene agende za visoko šolstvo s študijami, ki ugotavljajo dejstva, z izmenjavo dobrih praks in instrumenti financiranja, denimo s programom Erasmus+ in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi.

V okviru evropskega semestra pripravi priporočila za posamezne države članice EU, ki vključujejo tudi vprašanja v zvezi z visokošolskim izobraževanjem.