Navigacijska pot

Sektorske politike EU

V zadnjih desetletjih je postala očitnejša potreba po vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev in skupnih pravil delovanja za tržni sektor, vključno s pravili v zvezi s poseganjem države.

Razlog sta okrepljena mednarodna delitev dela in dejstvo, da so zdaj skoraj vsi trgi blaga in storitev mednarodni ali je za njih značilno mednarodno prelivanje. Pravila in enake konkurenčne pogoje v Evropi določa Evropska unija.

Evropska unija izvaja politike v vseh sektorjih gospodarstva. Nekatere od teh politik (skupna kmetijska politika, konkurenčna politika) so se oblikovale ob ustanovitvi Evropske skupnosti. Na drugih področjih, kot je okoljska ali kohezijska politika, se je vloga Evropske skupnosti oblikovala postopno, saj so prednosti tesnejšega sodelovanja in usklajevanja med državami članicami postale jasnejše, mednarodno prelivanje je postalo očitnejše ali pa so se velike razlike življenjskega standarda v državah še povečale zaradi uspešnih krogov širitev. Na drugih področjih, kot je energetika, imajo večino odgovornosti države članice, zato je Evropski svet sprejel energetsko politiko za Evropo šele leta 2007.

Vloga Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve

Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve podpira razvoj stroškovno učinkovitih politik na vseh sektorskih področjih. To pomeni, da se cilji teh politik dosežejo z najnižjimi stroški za družbo, hkrati pa se podpira trajnostni razvoj ter spodbujata gospodarska rast in zagotavljanje delovnih mest.

Pri oblikovanju politik se uporabljajo gospodarske analize, drugi generalni direktorati pa se spodbujajo pri iskanju političnih možnosti, ki omogočajo doseganje pričakovanih rezultatov, tako da se izboljšajo načini delovanja trgov in odpravljajo nepotrebne ovire.

Praviloma imajo prednost rešitve, zaradi katerih so na primer stroški za škodljive dejavnosti, kot je onesnaževanje, večji, s čimer posameznim gospodarskim udeležencem prepuščajo, da sami ustrezno spremenijo svoje vedenje, namesto da bi bili v to prisiljeni z vsiljenimi ukrepi, ki določajo posebne proizvodne tehnike ali neposredno določajo vrsto blaga, ki ga lahko proizvajajo. Prilagodljivejši politični instrumenti so namreč pokazali enake ali boljše rezultate kot bolj vsiljivi pristopi.

Dodatna orodja

  • Natisni 
  • Pomanjšaj besedilo 
  • Povečaj besedilo