Vse o denarju

Denarja nismo vedno dobivali iz denarnih avtomatov pri bankah. Denar ima dolgo zgodovino in se je razvijal več tisoč let. Z razvojem družbe se je, kot je opisano tukaj, vzporedno razvila tudi naša potreba po naprednejših oblikah denarja.

Kaj je denar?

Zgodovina denarja kaže, da je denar menjalno sredstvo pri trgovanju. Menjalno sredstvo je lahko zato, ker ima jasno določeno vrednost, ki ji vsi zaupajo.

Denar je tudi način shranjevanja vrednosti za prihodnost. Tako lahko na primer varčujemo z denarjem in si v prihodnosti kupimo kaj dragega.

In končno je denar tudi obračunska enota. Zlahka se ga da šteti, predmetom pa z njim dajemo jasno določeno vrednost.

Kaj pa bankovci?

Še nedolgo tega je denar temeljil samo na kovancih. Tako je bilo, ker so kovanci vsebovali natančno določeno količino kovine, kot sta zlato in srebro, ki sta imela znano vrednost. Ta vrsta denarja je znana kot "kovani denar", vrednost pa mu zagotavlja žlahtna kovina, ki jo vsebuje.

S širjenjem trgovanja je bilo potrebnega vedno več denarja kot menjalnega sredstva. Zato so banke in vlade začele izdajati bankovce.
Bankovci ne vsebujejo vrednosti, ki jo predstavljajo.
Namesto tega izdajatelj bankovca jamči za njegovo vrednost. To je znano kot "papirni denar".

Zgodovina denarja

Blagovna menjava



POPOTNIK SKOZI ČAS
Prišel si v kameno dobo! Potuj skozi nevarna obdobja in zbiraj prave valute, da se boš vrnil nazaj v sedanjost.

Pred mnogimi tisočletji so se naši evropski predniki preživljali kot lovci in kmetje.


Kamnita sekira iz
kamene dobe
Kovin še niso odkrili, zato so lovili in kmetovali s kamnitimi orodji – ta čas je znan kot kamena doba. Kamenodobni ljudje niso imeli bankovcev in kovancev, kot jih uporabljamo danes. Namesto tega so si izmenjevali dobrine. Lovec je lahko na primer živalske kože zamenjal s kmetom za zrnje, ribič pa je lahko okrasne školjke menjal z lovcem za naostreno kamnito sekiro. Takšna izmenjava je znana kot "blagovna menjava". Pomembna lastnost blagovne menjave je, da vključuje menjavo blaga, ki ima neko vrednost.


Menjalno sredstvo

Ko so se naši predniki naučili obdelovati kovine, je menjava postala lažja.


Zrno srebra

Tako je bilo, ker so imele kovine, kot so zlato, srebro, kositer in železo, vrednost za vsakogar. Tako je kmet lahko svoje govedo zamenjal za določeno težo srebra, kasneje pa je lahko del tega srebra porabil za plačilo davkov. Na ta način so dragocene kovine in drugi predmeti postali "merilo vrednosti, "menjalno sredstvo" in način za "shranjevanje vrednosti" za čas, ko bo to potrebno.


Prvi kovanci

Pred približno 2600 leti so bili v Mali Aziji izdelani prvi kovanci.

Starogrški kovanec

Stari Grki so novo zamisel hitro sprejeli in začeli izdelovati srebrne in bronaste kovance, na primer srebrno drahmo. Ti zgodnji kovanci so vsebovali določeno količino kovine z določeno vrednostjo. To vrednost so jamčili z odtisom žiga kralja, mesta ali države, ki je kovance izdala.

Kovanci so bili priročni, ker se jih je dalo šteti, namesto da bi jih tehtali. Ker so bili ti novi kovanci zaupanja vredno in učinkovito "menjalno sredstvo", so veliko pripomogli k širitvi trgovine v starem svetu.

Prve evropske valute

Kralji in vlade so strogo nadzorovali izdelavo kovancev, da bi zavarovali njihovo vrednost.


Denarius prikazuje
Junono Moneto

V Antičnem Rimu so kovance izdelovali v templju Junone Monete – od tod tudi izvira beseda "money" (denar).

Pozneje, ko se je Rimski imperij razširil, so se odprle še druge kovnice in enaki rimski kovanci so se sprejemali kot plačilno sredstvo po vsej Evropi, od britanskega otočja do Turčije – to je bila prva vseevropska valuta.



Pozneje, ko je Rimski imperij propadel in so se začeli pojavljati evropski narodi, je imela vsaka država nadzor nad lastnimi kovanci.



Rimski tempelj
Od teh evropskih narodov smo podedovali mnoge kovance in valute, ki so obstajali pred evrom. Ti so bili pogosto poimenovani po merskih enotah, kot npr. italijanska lira in finska marka, saj so kovanci prvotno vsebovali točno določeno količino zlata in srebra.

Težava pri številnih valutah je, da se lahko zaradi različne uspešnosti gospodarstev menjalni tečaji med valutami precej spreminjajo – s tem pa postane trgovanje med državami tvegano in nespodbudno.

Posamezne valute skozi zgodovino

Pred evrom so v Evropi že bili poskusi uvedbe monetarnih unij z enotno valuto.

Latinska monetarna unija je z zlatimi in srebrnimi kovanci združila Francijo, Belgijo, Švico, Grčijo in Bolgarijo v letu 1867, Skandinavska monetarna unija pa je bila ustanovljena leta 1875. Eden od razlogov za razpad teh unij je bilo spreminjanje vrednosti zlata v primerjavi s srebrom – ki je porušilo ravnovesje med valutami.


Staronemški bankovec za 100 Reichsmark
Ena od uspešnih monetarnih unij je bila Nemška zveza. Do leta 1834 je bila vzpostavljena carinska unija in fiksno določeno menjalno razmerje.

Nato je prišla enotna valuta, rajhsmarka, predhodnica nemške marke. Nemška monetarna unija je bila uspešna tudi zato, ker je imela trdna pravila glede izdelave kovancev.


Valute 20. stoletja v Evropi

Pred uvedbo evra je imela večina evropskih držav svoje kovance in bankovce – lastno valuto.


Za potovanja in trgovanje je bilo treba ob prehodu v druge države menjati denar. V Nemčiji ste plačevali z nemškimi markami, ko ste Nemčijo zapustili in pripotovali v Francijo, je bilo nemške marke treba zamenjati za francoske franke, in tako dalje.

Imena evropskih valut so pogosto razkrila tudi kaj o njihovem izvoru: