Navigacijska pot

Globalizacija

Zaradi tehnološkega napredka, nižjih transportnih stroškov ter liberalizacije politike v Evropski uniji in na drugih območjih države med seboj čedalje več trgujejo in so odprte za tuje naložbe. To je zelo pomembno za delovanje gospodarstva EU. Čeprav ima Evropa zaradi globalizacije velike koristi in priložnosti, se mora hkrati spopadati z ostro konkurenco gospodarstev z nizkimi proizvodnimi stroški, kot sta Kitajska in Indija, ter gospodarstev, ki temeljijo na inovacijah, kot na primer Združene države Amerike.

Čedalje večje mednarodno povezovanje gospodarstev ali globalizacija, kot temu ponavadi rečemo, ponuja veliko priložnosti. Podjetja EU imajo lažji dostop do novih in rastočih trgov ter virov financiranja in tehnologije. Potrošniki v EU imajo večjo izbiro blaga po nižjih cenah. Zaradi tega bi lahko prebivalci Evropske unije veliko pridobili v smislu večje produktivnosti in višjih realnih plač. Evropska komisija ocenjuje, da se je globalizacija pripomogla k eni petini dviga življenjskega standarda v zadnjih 50 letih v EU-15. Zato EU odločno podpira večjo gospodarsko odprtost, njena trgovinska politika pa je pomemben instrument za spodbujanje liberalizacije svetovne trgovine.

Vendar javnost globalizacijo pogosto povezuje z izgubo delovnih mest ter z zmanjšanjem plač in poslabšanjem delovnih pogojev. V javnosti se širi strah, da večja konkurenca iz držav, v katerih imajo delavci nižje plače, preveč pritiska na lokalne proizvajalce in delavce, kar lahko povzroči zapiranje (v celoti ali delno) domačih tovarn ali njihovo selitev v tujino. Čeprav ti strahovi niso nekaj novega, so se verjetno okrepili zaradi večje vloge Kitajske in Indije v svetovni trgovini. Informacijska tehnologija tudi vedno bolj briše mejo med proizvodi, s katerimi je trgovanje mogoče, in tistimi, s katerimi do zdaj to ni bilo možno.

Iskanje ustreznega odziva na globalizacijo je vključeno v odziv na širši politični izziv za dinamična gospodarstva, tj. v uspešno obvladovanje strukturnih gospodarskih sprememb. Gospodarstva se morajo prilagoditi, da bodo lahko uspešno izkoristila prednosti globalizacije, saj se proizvodni dejavniki, kot je naložbeni kapital, prenašajo iz dejavnosti in podjetij, ki ne morejo prenesti pritiska večje konkurence, v tiste dejavnosti in podjetja, ki to zmorejo. Čeprav je dokazano, da globalizacija ni povezana s skupno neto izgubo delovnih mest, ima prilagoditev gospodarskih struktur posledice zaradi preusmerjanja sredstev med podjetji in dejavnostmi. Manjša prilagodljivost dela, kapitala in izdelkov povzroča zahtevnejšo strukturno prilagoditev, kar se lahko vsaj kratkoročno občuti zlasti v posameznih sektorjih in regijah, v katerih so ti sektorji zgoščeni.

Politični izziv je dejansko izkoristiti možnosti globalizacije in hkrati čim bolj zmanjšati socialne izgube. Ukrepi za boljše delovanje trgov EU in spodbujanje inovativnosti bodo pripomogli h krajšemu procesu prilagajanja, medtem ko bodo usmerjeni ukrepi politike, kot je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, pomagali vsem prizadetim delavcem. Poleg teh notranjih vprašanj so pomembni tudi zunanji izzivi, na katere se mora EU politično odzvati med drugim tudi:

  • s spodbujanjem svetovne trgovine in ohranjanjem položaja Evrope kot vodilne svetovne trgovinske zveze;
  • z upravljanjem priseljevanja v smislu zagotavljanja delavne sile, odziva na staranje in dejavnika, ki je koristen za razvoj;
  • z ohranjanjem položaja EU kot vira in cilja neposrednih tujih naložb;
  • z obvladovanjem neravnovesja v svetovnem gospodarstvu v partnerstvu z drugimi gospodarstvi.

Komisija ima pomembno vlogo pri oblikovanju skladne politične strategije za soočanje z izzivi globalizacije. Podrobno analizira razvoj glavnih gibanj v svetovni trgovini in tokove neposrednih tujih naložb ter uspešnost Evropske unije v zvezi s temi gibanji in tokovi. Prav tako redno analizira vpliv globalizacije na gospodarsko storilnost EU in na podlagi svojih analiz pripravlja predloge politik.