Navigacijska pot

Širitev

Za Evropsko unijo je širitev postala glavna prednostna naloga v devetdesetih letih 20. stoletja po padcu berlinskega zidu in demokratizaciji srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav.

Deset novih držav članic se je Evropski uniji pridružilo 1. maja 2004; to je bil največji krog širitve v vsej zgodovini Evropske unije. 1. januarja 2007 sta pristopili še Bolgarija in Romunija. Širitev je še naprej ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije. Za pristop si zdaj prizadevajo tri države kandidatke: Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Turčija. Možnost pristopa k Evropski uniji je bila ponujena vsem državam zahodnega Balkana.

Prejšnji krogi širitve


Skupnost držav članic, ki jih je bilo na začetku šest, se je do zdaj uspešno razširila že petkrat:
  • 1 January 1973: Danska, Irska in Združeno kraljestvo;
  • 1 January 1981: Grčija;
  • 1 January 1986: Španija in Portugalska;
  • 1 January 1995: Avstrija, Finska in Švedska;
  • 1 May 2004: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.
  • 1 January 2007: Bolgarija in Romunija (slednji dopolnjujeta peti krog širitve, ki se je začel maja 2004).
Pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo so se končala decembra 2004, pristopna pogodba pa je bila podpisana aprila 2005. Obe državi sta postali članici Evropske unije 1. januarja 2007.

Proces širitve: stanje


Za članstvo v EU so pred kratkim zaprosile tri nove države: države kandidatke so Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Turčija.

Datum, na katerega so države kandidatke zaprosile za članstvo v EU:

  • Hrvaška: 21. februarja 2003,
  • Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: 22. marca 2004,
  • Turčija: 14. aprila 1987.

Evropska unija je pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo začela v Svetu za splošne zadeve v Luksemburgu 3. oktobra 2005. Decembra 2006 so bila pogajanja s Turčijo delno prekinjena zaradi sporov glede carinskega sporazuma med Evropsko unijo in Turčijo, ki naj bi se razširil na Ciper.

Decembra 2005 je Evropski svet Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji podelil status države kandidatke. Vendar bo začetek pristopnih pogajanj odvisen od nadaljnjega napredka države pri izpolnjevanju meril za pristop.

Vse ostale države zahodnega Balkana so potencialne države kandidatke.

Pristopna pogajanja


V pristopnih pogajanjih se upošteva pogajalski okvir, na podlagi katerega se v skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2004 določijo metoda in vodilna načela pogajanj. V pogajanjih sodelujejo vse države članice in država kandidatka v okviru medvladne konference.

Da bi države kandidatke napredovale v pogajanjih, morajo poskrbeti tudi za napredek pri dejanskem izpolnjevanju zahtev za članstvo, pri čemer so najpomembnejša københavnska merila, razložena spodaj.

Pregled usklajenosti zakonodaje


Države kandidatke morajo za članstvo v Evropski uniji sprejeti pravni red Evropskih skupnosti, ki zajema zakonodajo in druge predpise Evropske unije. Kot v vseh prejšnjih pristopnih pogajanjih je možen dogovor o posebni ureditvi. Pregled usklajenosti zakonodaje je prva faza pristopnih pogajanj. Ta proces, ki traja približno eno leto, omogoča državam kandidatkam, da se seznanijo s pravnim redom Skupnosti, Evropski komisiji in državam članicam pa omogoča ocenitev stopnje pripravljenosti držav kandidatk pred pogajanji. Pregled in nadaljnja pogajanja so organizirana v 37 poglavij, pri čemer zajema vsako od njih posamezno politično področje.

Ocena stopnje pripravljenosti držav kandidatk na gospodarskem področju


Evropska komisija je odgovorna za redno ocenjevanje stopnje pripravljenosti držav kandidatk za pristop. Svojo oceno predloži v poročilih o napredku, ki se objavijo vsako leto, običajno jeseni. Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve je odgovoren za:
  • ocenjevanje skladnosti z gospodarskimi merili za pristop, ki jih je sprejel Evropski svet leta 1993 v Københavnu in ki so skupaj z ostalimi merili za pristop znana kot københavnska merila;
  • natančno spremljanje izpolnjevanja srednjeročnih ciljev na gospodarskem in davčnem področju predvsem s postopkom letnega nadzora na gospodarskem in davčnem področju, s katerim se ugotavlja, ali je država kandidatka pripravljena na morebitno članstvo v ekonomski in monetarni uniji.
>>> Candidate and Pre-accession Countries' Economies Quarterly - CCEQ