Navigacijska pot

Širitev

Širitev Evropske unije s prvotnih šestih držav članic Skupnosti na Unijo, ki združuje 28 držav članic in s tem približno 500 milijonov državljanov, je mogoče razumeti kot pomemben korak v prizadevanjih za mir, stabilnost in blaginjo v Evropi.

Prejšnji krogi širitve

Do zdaj so se prvotni skupnosti šestih držav članic nove članice pridružile že sedemkrat:

  • 1. januarja 1973: Danska, Irska in Združeno kraljestvo;
  • 1. januarja 1981: Grčija;
  • 1. januarja 1986: Španija in Portugalska;
  • 1. januarja 1995: Avstrija, Finska in Švedska;
  • 1. maja 2004: Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija;
  • 1. januarja 2007: Bolgarija in Romunija (slednji sta dopolnili peti krog širitve, ki se je začel maja 2004) ter
  • 1. julija 2013: Hrvaška.

Proces širitve: stanje

Unija se trenutno pogaja oziroma si prizadeva za začetek pristopnih pogajanj z naslednjimi državami: Albanijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro, Srbijo in Turčijo. Bosna in Hercegovina ter Kosovo* imata trenutno status „potencialne države kandidatke“. To pomeni, da jima je Evropski svet potrdil možnost pristopa k EU v srednjeročnem oziroma dolgoročnem obdobju.

Islandija je leta 2009 zaprosila za članstvo v EU in leta 2010 pridobila status države kandidatke. Vendar je islandska vlada marca 2015 zahtevala, naj se Islandija ne obravnava več kot država kandidatka za članstvo v EU.

Datum, ko so države kandidatke zaprosile za članstvo v EU

  • Turčija: 14. aprila 1987
  • Makedonija: 22. marca 2004
  • Črna gora: 15. decembra 2008
  • Albanija: 24. aprila 2009
  • Srbija: 22. decembra 2009

Države, ki se trenutno pogajajo o pristopu ali se na pogajanja pripravljajo

Turčiji je status države kandidatke podelil Evropski svet decembra 1999 na zasedanju v Helsinkih. Pristopna pogajanja s Turčijo so se začela na Svetu za splošne zadeve v Luksemburgu 3. oktobra 2005.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je prejela status države kandidatke na zasedanju Evropskega sveta decembra 2005. Oktobra 2009 je Komisija priporočila začetek pogajanj s to državo, vendar jih Svet še ni odobril.

Črna gora je zaprosila za članstvo leta 2008, status države kandidatke ji je podelil Evropski svet decembra 2010. Toda pogajanja se bodo začela, šele ko bodo izpolnjena politična merila.

Albanija je zaprosila za članstvo v EU leta 2009, status države kandidatke ji je podelil Evropski svet junija 2014.

Srbija je zaprosila za članstvo leta 2009, status države kandidatke ji je podelil Evropski svet maja 2012.

Pristopna pogajanja

V pristopnih pogajanjih se upošteva pogajalski okvir, ki v skladu s sklepi Evropskega sveta iz decembra 2004 določa metodo in vodilna načela pogajanj.

Vsebinska pogajanja potekajo v okviru medvladne konference s sodelovanjem vseh držav članic na eni in države kandidatke na drugi strani.

Da bi države kandidatke napredovale v pogajanjih, morajo poskrbeti tudi za napredek pri dejanskem izpolnjevanju meril za članstvo, pri čemer so najpomembnejša københavnska merila, razložena spodaj.

Pregled usklajenosti zakonodaje

Države kandidatke morajo za članstvo v Evropski uniji sprejeti pravni red Unije, tj. veljavno zakonodajo in druge predpise Evropske unije. Kot v vseh prejšnjih pristopnih pogajanjih je možen dogovor o posebni ureditvi. Pregled usklajenosti zakonodaje je prva faza pristopnih pogajanj. Ta proces, ki traja več mesecev, omogoča državam kandidatkam, da se seznanijo s pravnim redom Unije, Evropski komisiji in državam članicam pa omogoča oceniti pripravljenost držav kandidatk pred pogajanji. Pregled in nadaljnja pogajanja so organizirana po poglavjih, pri čemer vsako poglavje zajema posamezno politično področje.

Ocena ekonomske pripravljenosti držav kandidatk

Evropska komisija je odgovorna za redno ocenjevanje stopnje pripravljenosti držav kandidatk za pristop. Svojo oceno predloži v poročilih o napredku, ki jih objavi vsako leto, običajno jeseni. Generalni direktorat Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve je odgovoren za:

  • ocenjevanje skladnosti z ekonomskimi merili za pristop, ki jih je sprejel Evropski svet leta 1993 v Københavnu in ki so skupaj z ostalimi merili za pristop znana kot københavnska merila, ter
  • natančno spremljanje izpolnjevanja srednjeročnih ekonomskih in fiskalnih ciljev predvsem s postopkom letnega ekonomskega in fiskalnega nadzora, s katerim se ugotavlja, ali je država kandidatka pripravljena na morebitno članstvo v ekonomski in monetarni uniji.

* „To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.“