Navigacijska pot

Gospodarska vprašanja razvojne politike EU

Evropska unija je najpomembnejša donatorica razvojne pomoči v svetu in si prizadeva za dodatno povečanje pomoči. Vendar sama pomoč ne bo zadostovala za zmanjšanje revščine na trajnosten način. Z ustrezno politiko je treba odpraviti pomanjkljivosti na področju upravljanja in trgovanja ter pomanjkljivosti zaradi geografskih razlik, in čim bolj izkoristiti priložnosti, ki izhajajo iz globalizacije.

Evropska unija je kot največja donatorica uradne razvojne pomoči začela razpravo o financiranju razvoja. Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2015 dosegla cilj, v skladu s katerim bi za uradno razvojno pomoč namenila 0,7 % BND. Sklenjen je bil dogovor o dveh skupnih vmesnih ciljih: leta 2006 naj bi za razvojno pomoč namenila 0,39 % BND, leta 2010 pa 0,56 % BND. Leta 2006 je Unija namenila za takšno pomoč rekordni znesek skoraj 48 milijard EUR, čeprav je bil delež pomoči držav članic zelo različen (glej graf). Uspešnost EU pri doseganju teh ciljev zagotavlja devet držav članic, ki so že dosegle cilj 0,7 % BND ali ga bodo dosegle pred letom 2015. Deset držav članic, ki so se pridružile EU leta 2004 in ki so ob pridružitvi za razvojno pomoč namenile majhen delež BND, je do zdaj podvojilo uradno razvojno pomoč in tako dokazalo svojo zavezanost tem ciljem.


Uradna razvojna pomoč v deležu BND za leto 2006

Source: OECD/DAC and European Commissio


V zadnjih letih so države članice EU izkoristile številne inovativne vire za financiranje razvoja in tako zagotovile predvidljiva sredstva za financiranje razvoja. Francija in Združeno kraljestvo po oceni skupaj namenita letne prihodke v višini več kot 200 milijonov EUR od davka na letalske vozovnice Mednarodnemu skladu za nakup zdravil (UNITAID). Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Španija in Švedska (skupaj z Norveško) so na kapitalskih trgih zbrali prvo milijardo USD in jo namenili Mednarodnemu finančnemu skladu za imunizacijo za cepljenje otrok. Združeno kraljestvo in Italija (skupaj s Kanado, Norveško, Rusijo ter Fundacijo Billa & Melinde Gates) bosta s prvo tržno zavezo pospešila razvoj novega cepiva proti okužbam s pnevmokoki v državah v razvoju.


Odpis dolga

Evropska unija in države članice sodelujejo v pobudi za odpis dolga zelo zadolženim revnim državam. Glavni cilj te pobude je zagotoviti vzdržnost dolga v teh držav, pod pogojem, da se z učinkovito politiko prepreči, da bi novo zadolževanje in odplačevanje dolga ogrozila prizadevanja za prilagajanje in reforme. Čeprav se je pobuda za odpis dolga zelo zadolženim revnim državam končala leta 2006, se z njo še vedno lahko okoristijo države, ki so izpolnjevale pogoje pred tem.. Evropska unija je za pobudo za odpis dolga zelo zadolženim revnim državam prispevala 1,6 milijarde EUR. Tudi države članice EU so prispevale k pobudi za odpis multilateralnega dolga, katere cilj je popolna razveljavitev ustreznih dolgov zelo zadolženih revnih držav pri Svetovni banki, Mednarodnem denarnem skladu in Afriški razvojni banki.


Globalizacija in razvoj

Države v razvoju sodelujejo v globalizaciji zelo različno. Azija in Latinska Amerika sta svoja deleža v svetovni trgovini in kapitalskih transakcijah od leta 1980 zelo povečali, medtem ko so se deleži držav podsaharske Afrike zmanjšali. Tarifne ovire so se v državah v razvoju zmanjšale, vendar ostajajo netarifne ovire nespremenjene. Prilivi neposrednih tujih naložb so še naprej usmerjeni le na nekaj velikih nastajajočih trgov, zlasti v vzhodni Aziji in Latinski Ameriki. Nakazila in razvojna pomoč so pomemben vir zunanjega financiranja v številnih državah v razvoju, medtem ko so se odlivi zaradi odplačevanja dolga zmanjšali. Takšno gibanje je vse bolj opazno tudi v tokovih v smeri jug–jug.


Podpiranje učinkovite trgovine

V empirični literaturi iz pregleda evropskega gospodarstva 2005 se na splošno podpira stališče, da je globalizacija povezana z višjo rastjo. Vendar kaže tudi na to, da je trgovina nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za gospodarsko rast in razvoj. Gospodarska in socialna politika, institucije in geografija ter javne in zasebne naložbe so pomembni dodatni dejavniki, ki določajoali lahko države izkoristijo trgovinske možnosti v celoti. Zato je za Evropsko unijo tako zelo pomembno, da imajo države prejemnice pomoči EU visokokakovostne razvojne načrte ter da izboljšujejo svoje institucije in sisteme upravljanja. Strokovnjaki iz različnih oddelkov Komisije in delegacij pomagajo določiti in izvajati državne in regionalne strategije za razdeljevanje pomoči Skupnosti, pri čemer spoštujejo potrebe in prispevke držav.

Dodatna orodja

  • Natisni 
  • Pomanjšaj besedilo 
  • Povečaj besedilo