Navigacijska pot

Reševanje finančne krize

Responding to the financial crisis

Da bi preprečili popoln zlom bančnega sistema, so evropske vlade priskočile na pomoč svojim bankam z nujno pomočjo nezaslišane velikosti. 1.6 trilijone evrov, kar znese 13% letnega evropskega BDP, je bilo izročenih med letoma 2008 in 2011.

EU je sprožila tudi program za oživitev gospodarstva, da bi ohranili delovna mesta in socialno zaščito ter podprli vlaganja v gospodarstvo. Tako so se izognili bankrotom bank, prihranki državljanov pa so bili zaščiteni. Evro je obdržal svojo vrednost in uspešno ščitil države v evroobmočju pred najhujšimi učinki gospodarske krize, saj je podjetjem v EU zagotavljal stabilno okolje za mednarodno trgovanje in naložbe. Toda to je imelo svojo ceno, še posebej, ker si je bilo treba večino denarja izposoditi

Gospodarska in finančna kriza je pokazala, da je bančni sistem EU občutljiv na pretrese. Težave ene banke se lahko hitro razširijo tudi na druge, kar vpliva na bančne vloge, naložbe in celotno gospodarstvo.

Evropska unija in njene članice si zato prizadevajo okrepiti nadzor nad finančnim sektorjem. V okviru ukrepov za regulacijo finančnih storitev so bili lani ustanovljeni trije evropski nadzorni organi, ki usklajujejo delo državnih regulativnih organov in zagotavljajo dosledno uporabo pravil na ravni EU. Evropska unija in njene članice si zato prizadevajo okrepiti nadzor nad finančnim sektorjem.

V okviru ukrepov za regulacijo finančnih storitev so bili lani ustanovljeni trije evropski nadzorni organi, ki usklajujejo delo državnih regulativnih organov in zagotavljajo dosledno uporabo pravil na ravni EU.

  • Evropski bančni organ (EBA) nadzoruje banke, vključno z nadzorom dokapitalizacije bank;
  • Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) nadzoruje kapitalske trge in izvaja neposredni nadzor bonitetnih agencij in repozitorijev sklenjenih poslov;
  • Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) nadzoruje zavarovalnice.

Evropski finančni nadzor, ki se je okrepila za zagotovitev, da bodo banke bolje kapitalizirane, da se bodo vedle odgovorno ter posojale denar gospodinjstvom in podjetjem. To utira pot bančni uniji, da bodo vloge državljanov zaščitene in da davkoplačevalci ne bomo plačevali za napake bank.

Bančna unija dopolnjuje ekonomsko in monetarno unijo. Odpravlja pomanjkljivosti, ki jih je razkrila gospodarska kriza. Banke v vseh državah območja evra bodo kmalu morale poročati skupnemu nadzornemu organu, Evropski centralni banki. Poleg tega bodo odločitve o usodi bank v težavah sprejete na osrednji ravni in v skladu s skupnimi pravili, ki kar najbolj zmanjšujejo stroške reševanja bank za davkoplačevalce.

Tudi vlagatelji po vsej Evropi bodo bolje zaščiteni. S temi in še skoraj 30 drugimi ukrepi si EU prizadeva za učinkovitejši bančni sektor, ki bo temeljil na močnejših in odpornejših bankah ter boljših predpisih in nadzoru.

Evropska centralna banka, neodvisni organ za monetarno politiko območja evra, je imela pomembno vlogo pri obvladovanju krize z inovativnimi ukrepi. Njena odločitev, da bo bankam posojala, kolikor bodo potrebovale, po nizki obrestni meri in do treh let, je pripomogla k pomiritvi trgov, saj je bankam omogočila, da izpolnjujejo njihove kratkoročne obveznosti.

Ko je postalo delovanje finančnih trgov tako neurejeno, da so za posojila državam zahtevali nerazumno visoko donosnost, je Evropska centralna banka razvila program dokončne denarne transakcije. Z njim se je zavezala, da bo odkupila obveznice držav v težavah in jim tako omogočila pridobivanje posojila po razumni obrestni meri, pod pogojem, da se države zavežejo k programu gospodarskih reform v okviru podpornega sklada območja evra (evropski mehanizem za stabilnost).

Čeprav zaenkrat še nobena država ni zaprosila za pomoč v okviru programa dokončne denarne transakcije, je že sam obstoj te možnosti pomiril finančne trge.

Več informacij

Dodatna orodja

  • Natisni 
  • Pomanjšaj besedilo 
  • Povečaj besedilo