Navigacijska pot

Evro v svetu

Evro je valuta evroobmočja in je vse bolj razširjen tudi v svetu. Valuta je sredstvo, ki državam, organizacijam in posameznikom omogoča, da hranijo, varujejo in medsebojno izmenjujejo svoje bogastvo. Svetovna valuta, denimo evro, to nalogo opravlja v svetovnem merilu. Evro je bil uveden leta 1999 in velja danes za glavno svetovno valuto, takoj za ameriškim dolarjem.

Evro je enotna valuta evrskega območja in sredstvo, s katerim vlade, podjetja in posamezniki plačujejo in zaračunavajo blago in storitve. V tej valuti oziroma denarni enoti tudi varčujejo in vlagajo in tako hranijo svoje bogastvo in ustvarjajo novega. Zaradi velikosti, stabilnosti in ekonomske moči evrskega območja, tj. drugega največjega gospodarstva za ZDA, postaja evro vse bolj priljubljena denarna enota tudi zunaj svojih meja. Javni in zasebni sektor v tretjih državah kupuje in uporablja evro za številne namene, tudi za trgovanje in devizne rezerve. Evro je tako postal druga najpomembnejša mednarodna valuta za ameriškim dolarjem. Pomen evra v mednarodnem prostoru kaže njegova uporaba v mednarodnih finančnih in monetarnih sistemih:

  • Evro se poleg ameriškega dolarja na splošno uporablja kot trdna devizna rezerva za morebitne izredne monetarne razmere. Leta 2015 je bilo v evrski valuti več kot petina deviznih imetij.
  • Evro je tudi druga najpogostejša valuta, s katero se trguje na tujih deviznih trgih: uporablja se približno v 33 % vseh dnevnih transakcij v svetu.
  • Evro se pogosto uporablja za izdajanje državnih obveznic in obveznic podjetij v svetu. Delež dolga v evrih na svetovnih trgih je leta 2015 znašal okoli 40 %, kar je primerljivo z vlogo ameriškega dolarja na mednarodnih dolžniških trgih.
  • Evro vse pogosteje uporabljajo tudi za izstavljanje in plačevanje računov v mednarodni trgovini, in sicer ne samo države evrskega območja za transakcije s tretjimi državami, temveč tudi tretje države med sabo. V tej valuti se obračuna več kot 50 % uvoza evrskega območja in več kot 65 % izvoza evrskega območja.
  • Številne države svojo valuto vežejo na evro, ki ima tako vlogo referenčne valute oz. stabilnega tečajnega sidra.

Status evra kot svetovne valute ter velikost in ekonomska moč evrskega območja so razlog, zakaj tudi mednarodne ekonomske organizacije, denimo Mednarodni denarni sklad in skupina G7, vse bolj upoštevajo gospodarstvo evrskega območja kot eno celoto. Evropska unija tako dobiva večji vpliv v svetu.

Tudi evrsko območje izkorišča svoj močni položaj, ko si prizadeva učinkovito ukrepati v zvezi z mednarodno finančno stabilnostjo, in na pomembnih ekonomskih forumih vse pogosteje nastopa z enotnim stališčem. To omogoča tesno sodelovanje držav evroobmočja ter Evropske centralne banke in Evropske komisije.

Številne tretje države in regije so tesno povezane z evrom, saj zaradi stabilnega monetarnega sistema, na katerem sloni, velja za privlačno referenčno valuto, predvsem tiste države, ki so z Evropsko unijo sklenile posebne institucionalne sporazume, kot so denimo preferencialni trgovinski režimi. Ko svojo denarno enoto vežejo na evro, ponudijo svojemu gospodarstvu več gotovosti in stabilnosti.

Evro se veliko uporablja tudi v državah in regijah, ki mejijo na evrsko območje, denimo v jugovzhodni Evropi. Nekatere države pa, denimo Andora, Monako, San Marino in Vatikan, na podlagi posebnih monetarnih sporazumov z Evropsko unijo uporabljajo evro kot svojo uradno denarno enoto ter ob določenih količinskih omejitvah izdajajo lastne evrske kovance.