Navigacijska pot

Ekonomska in monetarna unija

Ekonomska in monetarna unija je pomemben korak pri povezovanju gospodarstev Evropske unije. Vključuje usklajevanje gospodarske in fiskalne politike, skupno monetarno politiko in skupno valuto, tj. evro. V ekonomski uniji sodeluje vseh 28 držav članic EU, nekatere države pa so se povezale še bolj in uvedle evro. Te države skupaj tvorijo evroobmočje.

Odločitev za oblikovanje ekonomske in monetarne unije je sprejel Evropski svet v nizozemskem mestu Maastricht decembra 1991, pozneje pa je bila vključena v Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba). Gospodarsko povezovanje, ki se je začelo leta 1957 ob ustanovitvi Evropske unije, je zaradi ekonomske in monetarne unije še večje.

Gospodarsko povezovanje zelo koristi gospodarstvu EU kot celoti in gospodarstvom posameznih držav članic, saj so tako notranje bolj učinkovita in stabilna. To je podlaga, ki omogoča gospodarsko stabilnost, večjo rast in več zaposlitvenih možnosti – neposredne prednosti za prebivalce EU.

Ekonomska in monetarna unija dejansko pomeni:

  • usklajevanje gospodarskih politik med državami članicami,
  • usklajevanje fiskalnih politik, zlasti z omejitvami javnega dolga in primanjkljaja,
  • neodvisno monetarno politiko, ki jo vodi Evropska centralna banka (ECB),
  • enotno valuto in evroobmočje.

Gospodarsko upravljanje v ekonomski in monetarni uniji

V ekonomski in monetarni uniji gospodarska politika ni odgovornost ene same institucije – odgovornost si delijo države članice in institucije EU. Glavni akterji ekonomske in monetarne unije so:

  • Evropski svet – določa glavne politične usmeritve,
  • Svet EU (Svet) – usklajuje načrtovanje gospodarskih politik EU in odloča, ali lahko država članica sprejme evro,
  • evroskupina – usklajuje politiko skupnega interesa za države članice v evroobmočju,
  • države članice – določijo svoj nacionalni proračun znotraj dogovorjenih omejitev primanjkljaja in dolga ter določijo lastno strukturno politiko, ki vključuje delovno silo, pokojnine in kapitalske trge,
  • Evropska komisija – spremlja delovanje in skladnost,
  • Evropska centralna banka (ECB) – določa monetarno politiko, katere poglavitni cilj je stabilnost cen.
  • Evropski parlament - skupaj s Svetom oblikuje zakonodajo in demokratično pregleduje gospodarsko upravljanje, zlasti prek novega gospodarskega dialoga.

 

Kaj je gospodarsko povezovanje?

Ekonomska in monetarna unija pomeni napredek v procesu gospodarskega povezovanja. Proces gospodarskega povezovanja je mogoče razdeliti na šest stopenj:

  1. območje preferencialne trgovine (z manjšimi carinskimi tarifami med nekaterimi državami),
  2. območje proste trgovine (brez notranjih tarif na nekatero ali vse blago med sodelujočimi državami),
  3. carinska unija (z enakimi zunanjimi carinskimi tarifami za tretje države in skupno trgovinsko politiko),
  4. enotni trg (s skupnimi predpisi o izdelkih ter prostim pretokom blaga, kapitala, delovne sile in storitev),
  5. ekonomska in monetarna unija (enotni trg s skupno valuto in monetarno politiko),
  6. popolna gospodarska povezanost (vse prej navedeno ter usklajena fiskalna in ostale ekonomske politike).

Ko je bila leta 1958 ustanovljena Evropska unija kot Evropska gospodarska skupnost, je bil cilj oblikovati carinsko unijo in skupni trg za kmetijstvo. Pozneje se je ta omejeni skupni trg razširil ter zajel tudi blago in storitve na enotnem trgu, ki je bil skoraj dokončno oblikovan leta 1993. Zdaj se v Evropski uniji izvaja peta stopnja tega modela. Postopno gospodarsko povezovanje se ni začelo z odločitvijo o uvedbi evra: gre za dolgotrajen proces, ki je del zgodovine EU in eden od njenih glavnih dosežkov.