Navigacijska pot

Prevzem evra

Evropska unija je vedno večja, saj države kandidatke izpolnjujejo pogoje za vstop v Unijo– temu procesu rečemo širitev. Podobno se širi tudi evroobmočje, ko države članice EU, ki niso v evroobmočju, izpolnijo pogoje za vstop in prevzem evra.

Evroobmočje vključuje tiste države članice EU, ki so sprejele enotno valuto. Vendar evroobmočje ni statično – v skladu s Pogodbo se morajo vse države članice EU pridružiti evroobmočju , ko izpolnijo vse potrebne pogoje. Izjema sta Danska in Združeno kraljestvo, ki sta sklenila klavzulo o izvzetju, kar jima omogoča, da ostaneta zunaj evroobmočja.

Tudi Švedska naj bi se v prihodnosti pridružila evroobmočju, vendar še ne izpolnjuje pogojev.

Postopna širitev, postopno povezovanje

Država pristopnica, ki načrtuje pridružitev k Uniji, mora uskladiti veliko vidikov svoje ureditve, tj. socialno, gospodarsko in politično ureditev, z ureditvijo držav članic EU. Eden od glavnih ciljev tega usklajevanja je zagotoviti, da lahko država pristopnica uspešno deluje na enotnem trgu Unije za blago, storitve, kapital in delovno silo; zato je pristop pravzaprav proces povezovanja.

Prevzem evra in pridružitev evroobmočju je poglobljeno povezovanje; to je proces veliko tesnejšega gospodarskega povezovanja z drugimi državami članicami evroobmočja. Za prevzem evra so potrebne tudi obsežne priprave; potrebno je zlasti gospodarsko in pravno zbliževanje.

Priprave na vstop

Preden lahko država članica prevzame evro, mora izpolniti nekatera gospodarska in pravna merila. Cilj gospodarskih „konvergenčnih meril“ je zagotoviti, da je gospodarstvo države članice dovolj pripravljeno na sprejetje enotne valute in da se lahko nemoteno vključi v monetarni režim evroobmočja. Za pravno zbliževanje mora biti nacionalna zakonodaja, zlasti na področju nacionalne centralne banke in monetarnih zadev, usklajena s Pogodbo.

Zamenjava domače valute z evrom je pomemben postopek, za katerega je potrebno veliko praktičnih priprav, na primer hiter umik domače valute umakne hitro, ustrezna pretvorba in prikaz cen blaga ter dobra obveščenost državljanov. Vse te priprave temeljijo na posebnem „scenariju prehoda“, ki ga sprejme država kandidatka za evroobmočje. Ob prvi uvedbi evra so države članice pridobile pomembne izkušnje, ki danes koristijo državam kandidatkam za evroobmočje. Pomoč in nasvete državam kandidatkam za evroobmočje zagotavlja zlasti Evropska komisija.

Mehanizem deviznih tečajev (ERM II)

Nekatere države, ki še niso del evroobmočja, so že članice mehanizma deviznih tečajev (ERM II). ERM II je sistem za preprečevanje prekomernega nihanja deviznih tečajev med valutami in evrom, ki bi lahko oviral gospodarsko stabilnost znotraj enotnega trga. Sodelovanje je prostovoljno, vendar je tudi eno od konvergenčnih meril; države kandidatke za evroobmočje morajo sodelovati brez večjih težav najmanj dve leti, preden lahko prevzamejo evro.