Navigation path

Domov
Kaj je politika konkurence
Zakaj je politika konkurence pomembna za potrošnike?
Izvajanje politike konkurence
Institucije EU in politika konkurence
Kontakt

Potrošniki in konkurenca

Državna pomoč podjetjem

Državni organi želijo včasih s proračunskimi sredstvi pomagati gospodarstvu nekega območja ali posameznim podjetjem. Vendar ta državna pomoč prejemnikom daje nepošteno prednost pred tekmeci iz podobnih sektorjev v drugih državah Evropske unije. Z drugimi besedami, državna pomoč škodi konkurenci in trgovini v EU.

Zato je naloga Evropske komisije, da nadzoruje dodeljevanje državnih pomoči, ki so dovoljene le, če so resnično v širšem interesu javnosti, tj. če koristijo celotni družbi ali gospodarstvu.

Vloga Komisije pri izvajanju predpisov EU o državni pomoči podjetjem je opredeljena v členu 108 Pogodbe o delovanju EU.


Presoja državne pomoči

Pri odločanju, ali je državna pomoč skladna s predpisi EU, mora Komisija upoštevati naslednja vprašanja:

  • Ali so državni organi dodelili pomoč? Npr. v obliki nepovratnih sredstev, obrestnih ali davčnih olajšav, jamstev, deležev v družbah, zagotavljanja blaga in storitev po ugodnejših pogojih itd.;
  • Ali je verjetno, da bo pomoč vplivala na trgovino med državami članicami EU? Za pomoč podjetjem, ki v triletnem obdobju ne presega 200 000 EUR, velja, da ne vpliva na trgovino v EU;
  • Ali je pomoč selektivna – ali daje prednost določenim podjetjem, posebnemu delu panoge ali podjetjem v določenih regijah? Splošni davčni ukrepi in delovna zakonodaja niso selektivni, saj veljajo za vse;
  • Ali je bila konkurenca izkrivljena oziroma bo morda izkrivljena v prihodnosti?

Če je odgovor da, Komisija državno pomoč razglasi za nedopustno, razen če se lahko dokaže, da je pomoč skladna s skupnim trgom.

Primeri

Dovoljena pomoč (v skupnem interesu EU): pomoč za prikrajšane regije, mala in srednje velika podjetja, raziskave in razvoj, varstvo okolja, usposabljanje, zaposlovanje ali kulturo.

Nedovoljena pomoč: splošna pomoč za naložbe velikih podjetij (ki nimajo sedeža v natančno opredeljenih prikrajšanih regijah), izvozna pomoč in pomoč za kritje tekočih stroškov podjetja (pomoč za tekoče poslovanje).

Pomoč v skupnem znesku do 200 000 EUR, ki jo podjetje prejme obdobju treh let, ne šteje za državno pomoč, saj ni dovolj velika, da bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami. To splošno pravilo Komisiji pomaga, da se osredotoči na pomembnejše primere.


Nadzor državne pomoči

Države članice morajo Evropsko komisijo obvestiti o vseh načrtovanih subvencijah in drugi pomoči, preden jih dodelijo.

Komisija v povprečju odobri približno 85 % priglašenih ukrepov pomoči že po predhodni oceni.

V spornih primerih je morda potreben formalni postopek preiskave, ki se objavi v Uradnem listu EU in v spletnem registru državnih pomoči, ki ga upravlja Komisija. Vse zainteresirane strani lahko dajo svoje mnenje, Komisija pa pri odločanju o pomoči upošteva vse razpoložljive vidike primera.

Komisija lahko sproži preiskavo tudi, če ni bila uradno obveščena o državni pomoči (nezakonita pomoč), ampak je nanjo postala pozorna zaradi lastne preiskave, pritožbe drugih podjetij oziroma posameznikov ali iz objav v medijih. Če Komisija presodi, da pomoč ni skladna s predpisi EU in s pošteno konkurenco, državnim organom naloži, naj prenehajo dajati pomoč in naj izterjajo vso morebitno izplačano pomoč.


Statistični pregled

Statistični pregled državnih pomoči, ki ga pripravlja Komisija, vsebuje statistične podatke o skupnih zneskih in vrsti pomoči po državah EU.

Izsledki statističnih poročil kažejo, da se je spremenil tudi profil pomoči: v preteklosti so bile državne pomoči namenjene posameznim podjetjem ali panogam, zdaj pa so večinoma dodeljene dejavnostim, ki so v skupnem interesu EU. To bo pomagalo okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva na svetovnem trgu.


Finančna kriza in ukrepi Komisije

Komisija si prizadeva, da nacionalni ukrepi za reševanje krize ne bi škodovali konkurenci, ampak raje upoštevali celotne evropske razmere.

Predpisi o državni pomoči preprečujejo tekmovanje med državami, katera bo svojim podjetjem dala več pomoči, saj ta igra škoduje podjetjem, ki niso v težavah.

Začasna pravila o subvencijah za banke

Komisija se zaveda, da morajo v kriznih časih države reševati težave v finančnem sektorju, zato je pripravila posebna začasna pravila o državni pomoči bankam.

Pravila določajo, da banke lahko prejmejo državno pomoč samo, če tudi same sprejmejo ukrepe za reševanje svojih težav.

Začasna pravila za druga podjetja

Evropska komisija je državam članicam želela omogočiti nekaj prožnosti pri reševanju kreditne krize, zato je sprejela začasna pravila, ki veljajo do konca leta 2010 in dovoljujejo:

  • omejene zneske pomoči - do 500 000 EUR na podjetje,
  • državna jamstva za posojila z zmanjšano obrestno mero,
  • subvencionirana posojila, zlasti za okolju prijazne izdelke.

Glej tudi zakonodajo EU o državni pomoči.

Več o predpisih EU o državni pomoči


  
prejšnja nazaj naslednja