Skupina za razmislek o spletni dostopnosti evropske kulturne dediščine

Navigacijska pot

Skupina za razmislek o spletni dostopnosti evropske kulturne dediščine

Knjižnice, arhivi in muzeji iz vse Evrope so bili stoletja skrbniki naše bogate in raznovrstne kulturne dediščine. Ohranili in omogočali so dostop do dokazov o znanju, lepoti in domišljiji, kot so kiparski in slikarski izdelki, glasba in literatura. Nove informacijske tehnologije so omogočile, da je ta skupna dediščina postala dostopna za vsakogar. Tudi kultura je stopila na pot digitalnega razvoja in institucije, ki hranijo dediščino, ustrezno prilagajajo svoj način komunikacije z javnostjo.

Gradivu iz preteklosti digitalizacija vdihuje novo življenje ter ga spreminja v dragoceno pridobitev za posameznika in pomemben sestavni del digitalnega gospodarstva.

Po našem mnenju je javni sektor prvenstveno odgovoren, da omogoči dostop do naše kulturne dediščine in jo arhivira v dobro bodočih generacij. Čeprav močno podpiramo idejo, da se v digitalizacijo prek pravičnih in uravnoteženih partnerstev vključi več zasebnega kapitala in družb, pa te odgovornosti in nadzora nad evropsko dediščino ni mogoče prepustiti le enemu ali manjšemu številu akterjev na trgu.

Digitalizacija naše kulturne dediščine je velikanska naloga, ki zahteva velika vlaganja. Po podatkih iz raziskave naj bi bilo potrebnih okrog 100 milijard eurov, da bi naša celotna dediščina postala spletno dostopna. Vendar je za to potreben čas, naložbo pa bo treba skrbno načrtovati in usklajevati, da se dosežejo čim boljši rezultati.

POVZETEK  

Zadnja posodobitev: 13/06/2012 |  Na vrh