Za kaj gre?

Ozračje se segreva zaradi velikanskih količin energije, ki jo proizvaja in porablja človek. Z naraščajočimi potrebami po energiji narašča tudi naša odvisnost od fosilnih goriv (nafta, zemeljski plin, premog). Ta goriva z visokimi emisijami CO₂ predstavljajo okoli 80 % porabe energije v Evropski uniji.

Evropska unija bo morala spremeniti strukturo porabe in proizvodnje energije, če želi doseči svoje cilje v boju proti podnebmim spremembam. Zato bo ukrepala na ključnih področjih, kot so elektrika, plin, viri energije, ravnanje potrošnikov in tesnejše mednarodno sodelovanje.

Premagati izzive in izkoristiti priložnosti

Strategija EU za podnebne spremembe in energijo je v skladu z načrtom EU za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. EU ima vodilno vlogo pri izpeljavi energetske revolucije, kar hkrati pomeni nove poslovne priložnosti in možnosti na področju raziskav.

Evropska unija bi z večjo proizvodnjo obnovljive energije doma zmanjšala svojo odvisnost od uvožene nafte in plina. Nihanje cen energije in nezanesljiva oskrba bi jo tako manj prizadeli.

Vlade držav članic morajo sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo usklajeni na ravni EU, in zagotoviti pravičnejšo obremenitev. Cilji bodo za vse članice zavezujoči, vendar bodo upoštevali zmožnosti posameznih držav.

Ukrepanje v svetu

Evropska unija je imela pomembno vlogo pri pripravi dveh mednarodnih sporazumov o podnebnih spremembah, in sicer pri Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (1992) in z njo povezanim Kjotskim protokolom (1997). Kljub pomenu obeh sporazumov pa najnovejše znanstvene raziskave kažejo, da za preprečevanje neobvladljivih podnebnih sprememb potrebujemo ambicioznejše cilje.

Na konferenci ZN o podnebnih spremembah decembra 2009 je EU podprla Københavnski sporazum, za katerega meni, da je prvi korak k pravno zavezujočemu sporazumu, ki naj bi leta 2013 nasledil Kjotski protokol.

Evropa se je brezpogojno zavezala, da bo do leta 2020 delež izpustov zmanjšala na vsaj 20 % pod ravnijo iz leta 1990. To uresničuje z zavezujočimi zakonodajnimi akti. Na konferenci v Københavnu je EU izrazila svojo pripravljenost, da izpuste zmanjša kar za do 30 %, če se bodo tudi druge industrializirane države zavezale k primerljivim ciljem zmanjšanja deleža izpustov, države v razvoju pa ustrezno prispevale k svetovnemu prizadevanju.

EU se je zavezala, da bo v obdobju 2010–2012 državam v razvoju namenila 7,2 milijardi EUR in jim tako pomagala okrepiti zmogljivosti za boj proti podnebnim spremembam.

Nadaljnji ukrepi

Povprečna globalna temperatura je že skoraj 0,8 °C višja kot v predindustrijskem obdobju. Københavnski sporazum potrjuje splošno znanstveno in politično soglasje, da segrevanje ozračja ne sme preseči 2 °C, sicer bodo podnebne spremembe dosegle nevarno raven.

Če hočemo, da segrevanje ostane pod to mejo, je treba naraščanje deleža svetovnih izpustov zaustaviti pred letom 2020. Do leta 2050 mora delež pasti na vsaj polovico ravni iz leta 1990, nato pa se še naprej zmanjševati.

Evropska unija zato želi na naslednji konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki bo novembra 2010 v Mexico Cityju, doseči ambiciozen in pravno zavezujoč svetovni sporazum, s katerim bi uresničili te cilje.

Več informacij

• EU policy paper – financing the fight against climate change in developing countries [12 KB]

• Za celosten sporazum o podnebnih spremembah v Københavnu

• Povzetek ukrepov EU na področju podnebnih sprememb in energije [25 KB]

• Boj proti podnebnim spremembam

• Pregled ukrepov Evropske unije za omejevanje podnebnih sprememb

• Povzetek energetske politike EU