Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Švedska

Zadnja sprememba: 08-05-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Švedska

 

KAZALO

1. Katere so različne vrste rokov v civilnih zadevah? 1.
2. Kateri dnevi so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov? 2.
3. Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih? 3.
4. Kdaj rok začne teči? 4.
5. Kdaj se rok izteče? 5.
6. Podaljšanje rokov v določenih primerih 6.
7. Ali obstajajo posebni roki za pritožbe v določenih civilnih zadevah? 7.
8. Ali lahko sodišča v nujnih primerih ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In obratno, ali se ti roki lahko podaljšajo? 8.
9. Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost tega roka? 9.
10. Katere sankcije sledijo neupoštevanju rokov? 10.
11. Katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki niso upoštevale rokov, če se rok izteče? 11.

 

1. Katere so različne vrste rokov v civilnih zadevah?

V civilnih zadevah obstaja več različnih vrst rokov. Obstajajo tudi roki, katerih trajanje je določeno v ustavi. To so na primer roki za vložitev pritožb in roki za vrnitev v prejšnje stanje (rok, v katerem je treba zadevo predložiti sodišču). Obstajajo tudi določbe, ki določajo samo, da je treba opraviti neko procesno dejanje, sodišče pa potem določi rok, v katerem je treba to storiti; na primer roki za dopolnitev vloge, izvedbo dokazov ali odgovor na tožbo.

2. Kateri dnevi so dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov?

Dela prosti dnevi so sobote, nedelje in prazniki.

Prazniki na Švedskem so (Zakon (1989:253) o praznikih):

  • novo leto (1. januar)
  • sveti trije kralji (6. januar)
  • veliki petek (petek pred veliko nočjo)
  • velikonočna nedelja (prva nedelja po polni luni 21. marca ali pozneje)
  • velikonočni ponedeljek (dan po velikonočni nedelji)
  • 1. maj
  • vnebohod (šesti četrtek po velikonočni nedelji)
  • binkoštna nedelja (sedma nedelja po veliki noči)
  • švedski državni praznik (6. junij)
  • kres - poletni solsticij (sobota med 20. in 26. junijem)
  • dan vseh svetih (sobota med 31. oktobrom in 6. novembrom)
  • božič (25. december)
  • dan po božiču, t. i. Boxing Day (26. december).

3. Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih?

Temeljno načelo v zvezi z roki je, da mora imeti oseba na razpolago primerno dolg rok, da opravi procesno dejanje, ki ga zahteva sodišče (člen 1 poglavja 32 švedskega Zakonika o sodnem postopku). V večini primerov roke določa sodišče. Sodišče mora določiti rok tako, da ima stranka ustrezen čas za opravo procesnih dejanj.

Na vrh straniNa vrh strani

V malo primerih je rok določen v švedskem Zakoniku o sodnem postopku. To velja zlasti za roke za pritožbe zoper sodbe ali sklepe sodišča, za predloge za vrnitev v prejšnje stanje ali v nekaterih primerih za spremembo roka.

Oseba, ki se želi pritožiti zoper sodbo okrožnega sodišča v civilni zadevi, mora to storiti v treh tednih od razglasitve sodbe. Oseba, ki se želi pritožiti zoper sklep okrožnega sodišča v civilni zadevi, mora to storiti v istem roku. Če pa odločba, izdana med postopkom, ni bila razglašena na sodni obravnavi niti ni bilo naznanjeno, kdaj se bo razglasila, se pritožbeni rok šteje od dneva, ko jo je pritožnik prejel. Rok za vložitev pritožb zoper sodbe ali sklepe pritožbenega sodišča je štiri tedne (člen 1 poglavja 50, člen 1 poglavja 52, člen 1 poglavja 55 in člen 1 poglavja 56 švedskega Zakonika o sodnem postopku).

Stranka, zoper katero je okrožno sodišče izdalo zamudno sodbo, lahko v enem mesecu od dneva vročitve sodbe predlaga vrnitev v prejšnje stanje (člen 9 poglavja 44 švedskega Zakonika o sodnem postopku).

Če je pravica do pritožbe ugasnila, ker pritožnik ni bil navzoč v postopku pred pritožbenim sodiščem, lahko pritožnik v treh tednih od dneva izdaje odločbe predlaga vrnitev v prejšnje stanje (člen 22 poglavja 50 švedskega Zakonika o sodnem postopku).

Če je stranka zamudila rok za vložitev pritožbe ali predloga za vrnitev v prejšnje stanje, lahko zaprosi za določitev novega roka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se mora vložiti v treh tednih od dneva, ko je prenehal upravičen vzrok, in najkasneje v enem letu od izteka roka (člen 12 poglavja 58 švedskega Zakonika o sodnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

Številni roki se uporabljajo v skrajšanih postopkih švedske službe za izterjavo (Kronofogdemyndigheten). Nasprotna stranka mora odgovoriti na zahtevo v določenem roku od dneva, ko je bila o njej obveščena. Razen v posebnih okoliščinah ta rok ne sme biti daljši od dveh tednov (člen 25 Zakona (1990:746) o plačilnih nalogih in postopku pomoči pri izterjavi). Če nasprotna stranka zahtevi ugovarja, lahko vlagatelj zahtevka najkasneje v štirih tednih od dneva, ko je bil obveščen o ugovoru nasprotne stranke, zahteva, da se zadeva odstopi v odločanje okrožnemu sodišču (člen 34). Če švedska služba za izterjavo izda odločbo v zvezi s plačilnim nalogom ali splošno pomočjo pri izterjavi, lahko nasprotna stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v enem mesecu od datuma odločbe (člen 53). Zoper druge vrste odločb te službe se sme vložiti pritožba v treh tednih od dneva izdaje odločbe (členi 55–57).

4. Kdaj rok začne teči?

Če je treba neko procesno dejanje opraviti v določenem roku, rok ponavadi začne teči na dan izdaje odločbe ali naloga. Kadar se mora stranki vročiti pisanje, pa rok ne začne teči, dokler ga stranka ne prejme (datum vročitve).

5. Kdaj se rok izteče?

Kadar je začetni dan roka dan izdaje odločbe ali naloga, se rok pogosto izrazi z določenim datumom, do katerega je treba opraviti procesno dejanje, določeno v odločbi ali nalogu. Včasih pa je rok določen tako, da je treba dejanje opraviti v določenem številu dni, tednov, mesecev ali let od začetka roka. Kadar je začetni dan roka dan vročitve, je vedno določeno, da je treba procesno dejanje opraviti v določenem številu dni, tednov, mesecev ali let od datuma vročitve, torej dneva, ko je stranka prejela pisanje.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je rok določen v dnevih, število dni velja za koledarske dni in ne samo delovne dni. Zakon (1930:173) o štetju zakonskih rokov določa, da se roki, določeni v tednih, mesecih ali letih, iztečejo tistega dne, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se rok konča zadnji dan v tem mesecu.

Če je zadnji dan roka za opravo procesnega dejanja sobota, nedelja ali drug dela prost dan (glej 2 zgoraj), kresna noč (dan pred kresom), sveti večer (24. december) ali silvestrovo (31. december), se rok za opravo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne. To velja tudi, če rok začne teči z dnevom vročitve.

Kadar je mogoče, se namesto tega uporabljajo določbe Uredbe št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.

6. Podaljšanje rokov v določenih primerih

Ni posebnih pravil o podaljšanju rokov, kadar ima stranka stalno bivališče/sedež zunaj Švedske ali na oddaljenem območju. Kot je bilo že povedano, pa sodišče v mnogih primerih samo določi, kako dolg bo rok, in sicer tako, da ima stranka na razpolago primeren čas za opravo procesnih dejanj.

7. Ali obstajajo posebni roki za pritožbe v določenih civilnih zadevah?

Ne.

8. Ali lahko sodišča v nujnih primerih ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In obratno, ali se ti roki lahko podaljšajo?

Če je rok določen z zakonom (npr. rok za vložitev pritožbe), se ga ne more niti skrajšati niti podaljšati. Če je bila stranka povabljena na sodišče ali ji je bilo naloženo, da opravi kako drugo procesno dejanje, lahko sodišče podaljša rok z določitvijo novega končnega roka. V nujnih primerih nič ne preprečuje sodišču, da bi preklicalo razpisano obravnavo in jo razpisalo za zgodnejši datum. Vendar pa je treba strankam zagotoviti primeren čas za pripravo.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost tega roka?

Ne (glej 6 zgoraj).

10. Katere sankcije sledijo neupoštevanju rokov?

Roki za izpolnitev zahtev sodišča itd.

Če tožnik na zahtevo sodišča ne dopolni vloge tako, da je primerna za obravnavo, ali če obstaja kakšna druga ovira za obravnavanje primera, sodišče vlogo zavrže. Če toženec ne odgovori na tožbo, lahko sodišče zoper njega izda zamudno sodbo. Če se zahteva sodišča ne izpolni pravočasno, lahko sodišče kljub temu odloča o zadevi.

Nenavzočnost na narokih sodišča

V primerih, primernih za izvensodno poravnavo (npr. gospodarski spori), ima nenavzočnost ene od strank na narokih okrožnega sodišča lahko za posledico izdajo zamudne sodbe. V drugih primerih se lahko naloži plačilo globe. V primerih, ki niso primerni za izvensodno poravnavo (npr. postopki v družinskih zadevah), ima nenavzočnost tožnika na naroku sodišča lahko za posledico opustitev postopka, nenavzoči nasprotni stranki pa se lahko naloži plačilo globe ali odredi privedba na sodišče. Če pritožnik ni navzoč v postopku pred pritožbenim sodiščem, lahko pravica do pritožbe ugasne. Če nasprotna stranka ni navzoča, se ji lahko naloži plačilo globe.

Rok za pritožbo

Če stranka zamudi rok za pritožbo, se pritožba zavrže.

11. Katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki niso upoštevale rokov, če se rok izteče?

Če rok ni določen z zakonom, mora stranka pred iztekom roka obvestiti sodišče o zamudi in zaprositi za podaljšanje roka. Če se rok izteče in sodišče nato odloči o zadevi, ima stranka na voljo številna redna in izredna pravna sredstva. Namen teh sredstev je bodisi vrnitev v prejšnje stanje v zaključenem primeru bodisi sprememba roka v določenih okoliščinah (glej 3 zgoraj).

« Procesni roki - Splošne informacije | Švedska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-05-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo