Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Španija

Zadnja sprememba: 11-12-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Španija

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah. 1.
2. Seznam dela prostih dni v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih, ki jih ureja Zakonik o civilnem postopku (Zakon 1/2000 z dne 7. januarja 2000)? 3.
4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost? 4.
5. Kdaj začne ta rok teči? 5.
6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti? 6.
7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če se, za koliko? 7.
8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev? 9.
10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani? 12.

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah.

Potek časa kot „pravno dejstvo“ lahko v skladu s civilnim pravom povzroči pridobitev ali izgubo subjektivne pravice, pravne in poslovne sposobnosti ali zgolj pričakovanja. Pridobitev je splošno poimenovana „priposestvovanje“, izguba pa „zastaranje“.

Iztek roka (caducidad) pomeni, da pravica do izpolnitve dejanja samodejno preneha, kadar poteče zakonsko določen rok za izpolnitev dejanja s pravnim učinkom. V nasprotju z zastaranjem takšen rok lahko določi sodišče na lastno pobudo in se uporablja le v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom. Če se rok prekine, se zadrži za zakonsko določeno obdobje, čas, ki je pretekel pred prekinitvijo, pa se všteje; rok se nadaljuje od dneva, ko preneha obdobje zakonsko določenega zadržanja.

Zastaranje“ v ožjem smislu pomeni prenehanje pravic in zahtev za uresničevanje pravic, če niso bile uveljavljene v roku, določenem za ta namen. Rok je pravno veljaven, če se stranka, ki ga uveljavlja, dejavno sklicuje nanj. Zastaranje se prekine s kakršnim koli dejanjem nosilca pravice, ki ni združljivo z domnevno opustitvijo pravice zaradi njenega neuveljavljanja. Ta dejanja so navedena v členu 1973 Civilnega zakonika (uveljavljanje pravice pred sodiščem, zunajsodna zahteva upnika in kakršna koli pripoznava dolga s strani dolžnika). Po prekinitvi začne rok teči znova. Španska sodišča običajno razlagajo ta način prenehanja obveznosti omejujoče.

Roki so lahko izraženi v dnevih, tednih, mesecih ali letih.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri izračunu roka se rok, če je izražen v dnevih, začne na dan po navedenem dnevu, ki se ne vključi v izračun, razen če je drugače določeno. Če je rok izražen v mesecih ali letih, teče od prvega datuma do drugega. Če začetnemu datumu ne ustreza datum v zadnjem mesecu roka, je datum izteka roka zadnji dan v tem mesecu. V tem primeru dela prosti dnevi niso vključeni. (člena 5 in 1130 Civilnega zakonika).

Za „izračun rokov v civilnem postopku“ glejte vprašanje 3.

POVEZAVE NA SPLETNE STRANI:

  • ZAKONODAJA NA PODROČJU CIVILNEGA IN GOSPODARSKEGA PRAVA español
  • SPLOŠNI SODNI SVET (neposreden dostop do več spletnih strani za javnost) español
  • MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE (pravne informacije) English - español

2. Seznam dela prostih dni v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

V zvezi s pravili, ki urejajo upravne postopke, je bila Uredba št. 1182/71 prenesena v špansko zakonodajo s členom 48 pravnih predpisov o ureditvi javne uprave in splošnega upravnega postopka, ki določa:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Kadar so roki izraženi v dnevih, se šteje, da so to delovni dnevi, nedelje in prazniki pa so izključeni, razen če zakon ali predpisi Evropske skupnosti določajo drugače. Kadar so roki izraženi v koledarskih dnevih, je to navedeno v s tem povezanem uradnem obvestilu.
  2. Če je rok izražen v mesecih ali letih, se šteje od dneva, ki sledi dnevu uradnega obvestila ali objave, ali od dneva, ki sledi dnevu sprejetja zahtevka ali zavrnitve zahtevka z uradnim molkom. Če začetnemu datumu ne ustreza datum v zadnjem mesecu roka, je datum izteka roka zadnji dan v tem mesecu.
  3. Če zadnji dan roka ni delovni dan, se rok podaljša na naslednji delovni dan.
  4. Če je rok izražen v dnevih, se šteje od dneva, ki sledi dnevu uradnega obvestila ali objave, ali od dneva, ki sledi dnevu sprejema zahtevka ali zavrnitve zahtevka z uradnim molkom.
  5. Če je zadevni dan delovni dan v občini ali avtonomni skupnosti, v kateri ima prebivališče zadevna stranka, v kraju, v katerem je upravni organ, pa dela prost dan ali obratno, se vedno obravnava kot dela prost dan.
  6. Če je zaradi izračuna rokov dan razglašen za delovni dan ali dela prost dan, od tega ni nujno odvisno, kakšen je način dela javnih upravnih pisarn ali njihov delovni čas ali javni dostop do registrov.
  7. Vsi osrednji in regionalni državni uradi, za katere velja uradni delovni koledar, določijo koledar dela prostih dni zaradi izračuna rokov. Koledar, ki ga potrdijo avtonomne skupnosti, vključuje lokalne praznike, tj. dela proste dni na območju, na katerem so lokalni državni organi. Ti dnevi veljajo za te državne organe.

Ta koledar se mora objaviti pred začetkom vsakega leta v ustreznem uradnem listu in drugih sredstvih javnega obveščanja, da se zagotovi, da je javnost o tem obveščena.

Na vrh straniNa vrh strani

Dela prosti dnevi zaradi procesnih razlogov so določeni v členu 182 Zakona o pravosodju, ki določa:

  1. Sobote in nedelje, 24. in 31. december, nacionalni in lokalni prazniki so dela prosti dnevi zaradi procesnih razlogov. Splošni sodni svet lahko na te dneve dovoli sodni postopek v primerih, ki niso izrecno določeni z zakonom.
  2. Delovni čas je od 8:00 do 20:00, razen če zakon določa drugače.

V skladu s členom 183 Zakona o pravosodju dela prosti dnevi vključujejo cel avgust in veljajo za vse procesne razloge, razen za postopke, ki se v skladu z procesnim pravom štejejo za nujne. Vendar lahko Splošni sodni svet sprejme predpise, s katerimi dovoli, da se v teh dnevih vodijo druge vrste postopkov (glej odgovor na vprašanje 5b) spodaj).

POVEZAVE NA SPLETNE STRANI:

  • Koledar dela prostih dni španske splošne državne uprave za leto 2005 za izračun rokov español

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih, ki jih ureja Zakonik o civilnem postopku (Zakon 1/2000 z dne 7. januarja 2000)?

Pravila o rokih v civilnih zadevah so navedena v poglavju II, naslovu V, zvezku I (členi od 130 do 136) Zakonika o civilnem postopku. Glavna pravila so:

Vsi sodni postopki se morajo izvesti na delovni dan in v delovnem času. Delovni dnevi so vsi dnevi v letu, razen nedelj, državnih in lokalnih praznikov ter vseh dni v avgustu. Delovni čas je od 8:00 do 20:00, razen če zakon določa drugače. Za vročitev in izvršitev se kot delovni čas šteje tudi čas od 20:00 do 22:00.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni postopki se morajo izvesti do določenega roka ali v določenem roku, po katerem zadevna stranka nima več pravice do uveljavljanja zadevnega dejanja. Sodni uradnik evidentira iztek roka v sodnem spisu ter opravi ustrezno dejanje, če je za to usposobljen, ali obvesti sodišče, da lahko sprejme ustrezno odločitev.

Civilna sodišča lahko na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne stranke dovolijo, da se sodni postopek izvede na dela prost dan ali zunaj delovnega časa, če lahko odložitev postopka resno škodi strankam, prepreči pravilno zagotavljanje sodnega varstva ali povzroči neučinkovitost sodne odločbe. To velja za „nujne ukrepe“ (npr. prisilno sprejetje v psihiatrično bolnišnico ali sodni ukrepi, sprejeti v korist mladoletnikov v sporih, ki nastanejo v civilnih postopkih).

Takšni ukrepi se lahko sprejmejo avgusta, za to pa ni potrebno izrecno dovoljenje. Dovoljenje ni potrebno tudi, kadar se morajo nujni ukrepi, sprejeti v delovnem času, nujno nadaljevati zunaj delovnega časa.

Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu uradnega obvestila o začetku roka, in vključuje zadnji dan roka, ki se izteče ob polnoči. Če pa začne rok teči takoj po izteku drugega roka, se novi rok računa od dneva, ki sledi dnevu, na katerega se je iztekel prejšnji rok, pri tem pa ni potrebno uradno obvestilo. Dela prosti dnevi se ne vračunajo v rok, izražen v dnevih. Roki, izraženi v mesecih ali letih, tečejo od prvega datuma do drugega. Če začetnemu datumu ne ustreza datum v zadnjem mesecu roka, je datum izteka roka zadnji dan v tem mesecu.

Če je treba listino predložiti v določenem roku, se lahko predloži v največ 15 dnevih od delovnega dne, ki sledi dnevu, na katerega se je iztekel rok, na vložišču ali v pisarni ali službi, če je določena. V civilnem postopku listin ni mogoče predložiti sodišču, ki ima dežurno službo.

Na vrh straniNa vrh strani

Rokov ni mogoče podaljšati. Vendar se lahko rok zadrži ali podaljša, če ga ni mogoče upoštevati zaradi višje sile, pri čemer se nadaljuje, potem ko je razlog za zadržanje ali podaljšanje odpravljen. Sodišče mora na lastno pobudo ali na zahtevo prizadete stranke na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke, ugotoviti dokaze o obstoju višje sile.

POVEZAVE NA SPLETNE STRANI:

  • ZAKONIK O CIVILNEM POSTOPKU (Zakon 1/2000 z dne 7. januarja 2000) español

4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost?

Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu s tem povezanega uradnega obvestila, in vključuje zadnji dan roka, ki se izteče ob polnoči (24:00). Če pa gre za zakonsko določen rok, ki začne teči takoj po izteku drugega roka, se novi rok računa od dneva, ki sledi dnevu, na katerega se je iztekel prejšnji rok, pri tem pa ni potrebno uradno obvestilo. Vsa pravila, ki urejajo „dejanja sodnega uradnega obveščanja“, so navedena v členih od 149 do 168 Zakonika o civilnem postopku.

POVEZAVA NA TEMO: Vročitev listin – ŠPANIJA

5. Kdaj začne ta rok teči?

Člen 132 Zakonika o civilnem postopku določa, da morajo biti sodni postopki izvedeni do roka ali v roku, določenem za vsak postopek, če pa rok ni določen, je treba postopek izvesti čim prej.

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Ali se prvi dan šteje v rok, če je rok izražen v dnevih?

    Člen 133 Zakonika o civilnem postopku določa, da začne rok teči od dneva, ki sledi dnevu uradnega obvestila o začetku roka, in vključuje zadnji dan roka, ki se izteče ob polnoči (24:00).

    V skladu s členom 151(2) Zakonika o civilnem postopku se šteje, da so uradna obvestila državni pravni službi in državnemu tožilcu ter obvestila, vročena prek služb za vročitev, ki jih organizirajo združenja odvetnikov, ki smejo zastopati pred sodiščem, vročena na dan, ki sledi dnevu prejema, navedenem na listini.

  2. Ali število dni vključuje koledarske dni ali delovne dni, če je rok določen v dnevih?

    Dela prosti dnevi se ne vračunajo v rok, izražen v dnevih.

    V primeru rokov za nujne ukrepe iz člena 131(2) Zakonika o civilnem postopku (dejanja sodišča, ki lahko v primeru odloga resno škodijo strankam, preprečijo pravilno zagotavljanje sodnega varstva ali povzročijo neučinkovitost sodne odločbe) dela prosti dnevi vključujejo le nedelje in praznike, avgust pa je izključen.

  3. Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?

    Roki, izraženi v mesecih ali letih, tečejo od prvega datuma do drugega.

    Če začetnemu datumu ne ustreza datum v zadnjem mesecu roka, je datum izteka roka zadnji dan v tem mesecu.

  4. Kdaj se taki roki končajo?

    Glede rokov za predložitev sodnih listin člen 135 Zakonika o civilnem postopku določa:

    1. Če je treba listino predložiti v določenem roku, se lahko predloži v največ 15 dnevih od delovnega dne, ki sledi dnevu, na katerega se je iztekel rok, na vložišču ali v osrednji pisarni ali službi, če je določena.
    2. V civilnem postopku listin ni mogoče predložiti sodišču, ki ima dežurno službo.
    3. Dan in čas predložitve zahtevkov, listin za začetek postopka in vseh drugih listin, ki jih je treba predložiti v določenem roku, lahko evidentirajo le sodni uradniki ali uradniki, ki jih ti imenujejo.
    4. Oseba, ki predloži listino, vedno prejme potrdilo, na katerem sta navedena datum in čas predložitve. Potrdilo se izda tudi za en izvod predloženih listin.
    5. Če imajo sodišče in stranke na voljo potrebna tehnična sredstva za pošiljanje in prejem listin, ki zagotavljajo verodostojnost in zanesljivo kažejo datum pošiljanja, datum prejema ter vsebino listin, se lahko pošljejo na takšen način. Potrdilo se izda na običajen način in šteje se, da so listine predložene v zakonsko določenem roku za uveljavljanje pravic ali izpolnitev obveznosti.

      Vendar je treba izvirnike teh listin in njihove overjene izvode poslati sodišču v treh dnevih, potem ko so bile poslane na način, naveden v prejšnjem odstavku, s čimer se zagotovi, da so izpolnjene zakonske zahteve glede dokazov ter predložitve izvirnih listin in overjenih izvodov.

      Na vrh straniNa vrh strani

6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Roki, ki se iztečejo na nedeljo ali drug dela prost dan, se podaljšajo na naslednji delovni dan.

Če pa začne rok teči takoj po izteku drugega roka, se novi rok računa od dneva, ki sledi dnevu, na katerega se je iztekel prejšnji rok, pri čemer ni potrebno uradno obvestilo, pri tem pa se uporablja določba o rokih, ki se končajo na dela prost dan.

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če se, za koliko?

Čeprav Španija poleg matičnega ozemlja vključuje še Balearske otoke, Kanarske otoke, Ceuto in Melillo, ne obstajajo posebni predpisi o procesnih rokih za ločene entitete.

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?

Glejte odgovor na prejšnje vprašanje.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

Določen je splošni rok za pripravo (obvestilo) in vložitev (utemeljitev) pritožb za vse civilne zadeve. Obvestilo o pritožbi je treba vložiti v petih dnevih od uradnega obvestila o sodni odločbi (člena 457 in 479 Zakonika o civilnem postopku). Rok za vložitev pritožbe pa je 20 dni od dneva, na katerega sodišče sprejme obvestilo o pritožbi.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?

Za ustni postopek (katerega področje uporabe je določeno v členu 250 Zakonika o civilnem postopku) ni določen pisni postopek za nastop pred sodiščem in vložitev odgovora na tožbo. Namesto tega mora biti v sodnem nalogu o sprejetju pritožbe navedeno, da bo obravnava potekala med 10 do 20 dnevom od poziva strank (člen 440 Zakonika o civilnem postopku).

V rednem postopku (katerega področje uporabe je določeno v členu 249 Zakonika o civilnem postopku) mora toženec predložiti odgovor na tožbo v 20 dnevih od dneva poziva (člen 404 Zakonika o civilnem postopku).

Rokov za nastop pred sodiščem ali vložitev odgovora na tožbo ni mogoče skrajšati ali podaljšati. V obrazložitvi Zakonika o civilnem postopku sta na podlagi bogatih izkušenj s prejšnjim zakonom iz leta 1881 predlagana bistveno skrajšanje roka za obravnavo in določitev stvarnejših rokov za druge zadeve. Obrazložitev vključuje priporočilo o kratkih in razumnih rokih, ki bi omogočili, da se odločitev sprejme brez zavlačevanja in se pri tem upoštevajo zahteve za učinkovito sodno varstvo. Člen 134(1) Zakonika o civilnem postopku določa, da rokov iz Zakonika ni mogoče podaljšati.

Roki se lahko izjemoma zadržijo in podaljšajo zaradi višje sile:

  1. V skladu s splošnimi določbami iz člena 134(2) Zakonika o civilnem postopku. Sodišče mora na lastno pobudo ali na zahtevo prizadete stranke na obravnavi, ki se je udeležijo druge stranke, ugotoviti dokaze o obstoju višje sile.
  2. Če se po določitvi datuma obravnave katera koli pozvana stranka ne more udeležiti obravnave zaradi razlogov višje sile ali podobnih razlogov, mora o tem takoj obvestiti sodišče, dokazati takšen razlog in zahtevati novo obravnavo ali odločitev (člen 183(1), člena 189 in 430 Zakonika o civilnem postopku). Razpiše se nova obravnava, če so sprejeti dokazi o razlogih in če se zaradi takšnih okoliščin obravnave ne more udeležiti: odvetnik (členi 183(2) ter 188(1)(5) in (6) Zakonika o civilnem postopku), stranka, ki se mora udeležiti obravnave, ker nima odvetnika ali jo je treba zaslišati (člena 183(3) in 188(4) Zakonika o civilnem postopku), priča ali izvedenec. Vendar sta lahko priča ali izvedenec pozvana na izvedbo dokazov zunaj glavne obravnave po zaslišanju strank (člen 183(4) Zakonika o civilnem postopku).
  3. Rok, v katerem lahko oseba, ki ne spoštuje poziva sodišča, zahteva razveljavitev končne sodne odločbe, se lahko v primeru višje sile podaljša (člen 502(2) Zakonika o civilnem postopku).
  4. Če se dokazi izvedejo pred glavno obravnavo (to lahko dovoli sodnik, če obstaja utemeljen sum, da dokazov ne bo mogoče izvesti na običajni stopnji v postopku - glejte Zakonik o civilnem postopku od člena 293), je treba pritožbo vložiti v dveh mesecih od izvedbe dokaza, razen če se dokaže, da glavne obravnave ni bilo mogoče začeti v tem roku zaradi višje sile ali podobnih razlogov (člen 295(3) Zakonika o civilnem postopku).

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

Se ne uporablja.

12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?

Oseba, ki ne upošteva procesnega roka, ne more več opraviti zadevnega dejanja (člen 136 Zakonika o civilnem postopku).

Glede nastopa toženca pred sodiščem sodišče odloči, da ne spoštuje poziva sodišča (člena 442(2) in 496(1) Zakonika o civilnem postopku), in obravnava se nadaljuje brez ponovnega poziva tožencu. Toženec je uradno obveščen le o tej odločitvi in končni odločbi, s katero se zaključi postopek (člen 497 Zakonika o civilnem postopku).

Če sodnik in sodno osebje ne upoštevajo sodnih rokov brez utemeljenega razloga, se zoper njih začne disciplinski postopek v skladu z Zakonom o pravosodju, kar pa ne vpliva negativno na pravico prizadete stranke, da vloži druge tožbe za ugotovitev odgovornosti (člen 132(3) Zakonika o civilnem postopku).

« Procesni roki - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 11-12-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo