Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Slovenija

Zadnja sprememba: 14-03-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Slovenija

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah; na primer, procesni roki, zastaralni ali prekluzivni roki, v naprej določeni roki, itd. 1.
2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi po Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? Navedite vire zakonodaje. 3.
4. V primeru, ko je dejanje ali formalnost potrebno opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost? (npr. datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, od katerega teče) 4.
4.a) Ali lahko na začetni trenutek, ko rok začne teči, vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)? 4.a)
5. Kdaj začne ta rok teči: 5.
5.a) Ali se v primeru, ko je tak rok določen v dnevih, dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži tek roka, ta že šteje v rok? Ali je začetek pri kateremkoli roku kakorkoli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika. Če da, kako? 5.a)
5.b) Ali v primeru, ko je rok določen v dnevih, število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni? Na primer, če je bila osebi listina vročena 4. aprila 2005 in je nanjo dolžna odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred:
  1. ponedeljkom, 18. aprila 2005 (koledarski dnevi) ali
  2. petkom, 22. aprila 2005 (delovni dnevi)?
 5.b)
5.c) Kako je v primeru, ko je tak rok določen v mesecih ali v letih? 5.c)
5.d) Kdaj se taki roki končajo? 5.d)
6. Ali se v primeru, ko rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan, ta podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne? Ali se to podaljšanje uporabi tudi v primeru, ko ima zadevni rok za svoj začetek dogodek v prihodnosti? 6.
7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? 7.
8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v the entitetah oziroma za tiste, ki živijo /prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od matičnega ozemlja države geografsko ločenih entitet? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev? 9.
10. Ali sodišče lahko, v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga, skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? In obratno, ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki, katera ima prebivališče v kraju, kjer bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, kjer prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Kakšne so sankcije v primeru, da roki niso spoštovani? 12.
13. Če se rok konča, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile? 13.

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah; na primer, procesni roki, zastaralni ali prekluzivni roki, v naprej določeni roki, itd.

Po slovenskem procesnem pravu je rok časovno obdobje, ki ga omejujeta dve časovni točki – začetek in konec roka – ter v katerem je mogoče opraviti določeno procesno dejanje, izjemoma pa se prav v roku določeno procesno dejanje ne more opraviti.

Slovensko pravo pozna roke različnih vrst:

  • materialni in procesni: materialne roke določa materialno pravo za uveljavljanje pravic in se naprej delijo na materialne prekluzivne roke, ko po samem zakonu pravica preneha, in zastaralne roke, ko pravice le po ugovoru stranke ni več mogoče uveljaviti, medtem ko so procesni roki določeni za opravo procesnih dejanj;
  • zakonski in sodni: zakonske roke in njihove dolžine določa neposredno sam zakon, sodne roke pa določa sodišče, upoštevaje vse konkretne okoliščine primera;
  • podaljšljivi in nepodaljšljivi: le sodni roki so podaljšljivi, ne pa tudi zakonski;
  • subjektivni in objektivni: subjektivni roki začnejo teči, ko je upravičena oseba izvedela za določen dogodek oziroma dobila možnost opraviti procesno dejanje, objektivni pa začnejo teči, ko je nastopila določena objektivna okoliščina;
  • procesni prekluzivni in instrukcijski: po koncu procesnega prekluzivnega roka določenega procesnega dejanja ni več mogoče opraviti na učinkovit način, zamuda instrukcijskega roka pa nima neposrednih zakonskih posledic.

2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi po Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Po Uredbi št. 1182/71 »delovni dnevi« pomenijo vse dni razen dela prostih dni, nedelj in sobot. Kot dela prosti dnevi so v Sloveniji z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji ([1]) določeni naslednji prazniki:

Na vrh straniNa vrh strani

  • 1. in 2. januar – novo leto;
  • 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik;
  • 27. april – dan upora proti okupatorju;
  • 1. in 2. maj – praznik dela;
  • 25. junij – dan državnosti;
  • 1. november – dan spomina na mrtve;
  • 26. december – dan samostojnosti.

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji pa so tudi:

  • velikonočna nedelja in ponedeljek – velika noč;
  • binkoštna nedelja – binkošti;
  • 15. avgust – Marijino vnebovzetje;
  • 31. oktober – dan reformacije;
  • 25. december – božič.


[1] Objavljen v Uradnem listu RS/I, št. 26/1991.

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? Navedite vire zakonodaje.

Splošna pravila o procesnih rokih v slovenskem pravu določa Zakon o pravdnem postopku – ZPP ([2]). Določbe od 110. do 112. člena in 116. do 121. člena ZPP se tako neposredno uporabljajo v pravdnem postopku, smiselno pa tudi v nepravdnem postopku (37. člen Zakona o nepravdnem postopku[3]), postopku izvršbe in zavarovanja (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju[4]) ter tudi v postopku prisilne poravnave ali stečaja zaradi insolventnosti gospodarskega subjekta oziroma njegove likvidacije (15. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji[5]).


[2] V uradno prečiščenem besedilu objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/2004.

Na vrh straniNa vrh strani

[3] Objavljen v Uradnem listu SRS, št. 30/1986.

[4 V uradno prečiščenem besedilu objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/2004.

[5] Objavljen v Uradnem listu RS, št. 67/93, 39/97, 52/99.

4. V primeru, ko je dejanje ali formalnost potrebno opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost? (npr. datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, od katerega teče)

Dogodek, od katerega teče rok, je največkrat sodna vročitev, dejanje nasprotnika ali pa tudi izvenprocesni dogodek. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

4.a) Ali lahko na začetni trenutek, ko rok začne teči, vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Po slovenskem pravu se pisanja vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Kadar od vročitve teče določen rok, način vročanja relevantnih dokumentov ne vpliva na začetek roka. Rok začne teči, ko je v skladu z zakonom vročitev dejansko opravljena ali ko se šteje, da je bila opravljena.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kdaj začne ta rok teči:

5.a) Ali se v primeru, ko je tak rok določen v dnevih, dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži tek roka, ta že šteje v rok? Ali je začetek pri kateremkoli roku kakorkoli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika. Če da, kako?

Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (čl. 111/2 ZPP). Potrdilo o prejemu ali prejemnikova seznanitev z dejanjem v nobenem primeru ni pogoj za začetek roka.

5.b) Ali v primeru, ko je rok določen v dnevih, število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni? Na primer, če je bila osebi listina vročena 4. aprila 2005 in je nanjo dolžna odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred:
  1. ponedeljkom, 18. aprila 2005 (koledarski dnevi) ali
  2. petkom, 22. aprila 2005 (delovni dnevi)?

Rok, določen po dnevih, teče neprekinjeno in se vanj štejejo koledarski dnevi. Vmesni nedelovni dnevi (sobote, nedelje, prazniki ali drugi dela prosti dnevi) teka roka ne podaljšujejo, razen če gre za zadnji dan roka.

Pri tem je potrebno upoštevati določbo 83. člena Zakona o sodiščih ([6]), da v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta procesni roki ne tečejo, razen v nujnih zadevah (npr. začasne odredbe, menični spori, stečaj ipd.).

Na vrh straniNa vrh strani

Če je rok 14 dni za odgovor tekel od vročitve listine, ki je bila opravljena 4. aprila 2005, je bil zadnji dan roka v ponedeljek, 18. aprila 2005.



[6] V uradno prečiščenem besedilu objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2005.

5.c) Kako je v primeru, ko je tak rok določen v mesecih ali v letih?

Za začetek in tek roka, ki je določen po mesecih oziroma po letih, velja smiselno enako.

5.d) Kdaj se taki roki končajo?

Rok, ki je določen po dnevih, se konča s pretekom zadnjega dne roka. Rok, ki je določen po mesecih oziroma po letih, se konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu (čl. 111/3 ZPP).

Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov?

Izjem ali posebnosti glede začetkov rokov v določenih vrstah civilnih postopkov ni.

6. Ali se v primeru, ko rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan, ta podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne? Ali se to podaljšanje uporabi tudi v primeru, ko ima zadevni rok za svoj začetek dogodek v prihodnosti?

Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (čl. 111/4 ZPP). To velja ne glede na trenutek ali vzrok začetka roka.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države?

Slovenija je teritorialno enotna država, ki ne vključuje geografsko ločenih ozemelj. Sodna oblast (jurisdikcija) se izvršuje enotno na celotnem ozemlju države. Zato v tem pogledu glede rokov ni posebnosti.

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v the entitetah oziroma za tiste, ki živijo /prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od matičnega ozemlja države geografsko ločenih entitet?

Slovenija je teritorialno enotna država, ki ne vključuje geografsko ločenih ozemelj. Sodna oblast (jurisdikcija) se izvršuje enotno na celotnem ozemlju države. Zato v tem pogledu glede rokov ni posebnosti.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

V civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah splošni rok za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo (sklep ali sodbo), izdano na prvi stopnji, znaša 15 dni od vročitve njenega prepisa, če ni v ZPP določen kakšen drug rok. Posebej je določen rok 8 dni za pritožbo v meničnih in čekovnih sporih, v sporih zaradi motenja posesti in v sporih majhne vrednosti; za ugovor zoper plačilni nalog in za napoved pritožbe zoper sodbo v gospodarskih sporih majhne vrednosti oziroma za izdajo plačilnega naloga. Posebni, krajši roki veljajo tudi v postopku izvršbe in zavarovanja (9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) ter v postopku zaradi insolventnosti in likvidacije gospodarskih subjektov (13. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji).

Na vrh straniNa vrh strani

10. Ali sodišče lahko, v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga, skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? In obratno, ali se lahko ti roki podaljšajo?

Slovensko pravo nima posebnih pravil o skrajšanju procesnih rokov. Velja pravilo, da zakonskih rokov sodišče ne more skrajšati in ne podaljšati. Dolžino sodnih rokov in naroke, če je to z zakonom predpisano ali za postopek potrebno, pa določi sodišče glede na vse okoliščine primera. Če so za to opravičeni razlogi, se sodni rok lahko na predlog, ki ga stranka mora vložiti preden se rok izteče, podaljša (čl. 110 ZPP) oziroma določeni narok preloži na poznejši čas (čl. 115 ZPP).

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki, katera ima prebivališče v kraju, kjer bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, kjer prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

Slovensko pravo ne pozna pravila o pravici do podaljšanja roka zaradi prebivališča stranke v določenem kraju ali na določenem območju.

12. Kakšne so sankcije v primeru, da roki niso spoštovani?

Najtežja sankcija zamude roka je prekluzija (prekluzivni rok), kar pomeni, da stranka izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje na učinkovit način (npr. vložiti pravno sredstvo). Ta učinek nastopi avtomatično po samem zakonu. Posledica zamude roka je lahko tudi fikcija, da je stranka opravila določeno procesno dejanje (npr. umaknila tožbo). Nenazadnje, tudi kadar zamuda roka po samem zakonu nima neposrednih posledic, lahko kljub temu odločilno vpliva na izid postopka (npr. stranka ne založi potrebnega denarnega zneska za predvidene stroške z izvedbo dokaza, ki bi bil v korist te stranke, in ga zato sodišče ne izvede).

13. Če se rok konča, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če stranka zamudi rok za določeno procesno dejanje in zaradi tega nastopi prekluzija (stranka izgubi pravico opraviti procesno dejanje), ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje; čl. 116-121 ZPP). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje so:

  • da je stranka zamudila rok iz opravičenega razloga, kar presodi sodišče glede na vse okoliščine primera;
  • da je zaradi zamude nastopila prekluzija;
  • da stranka vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, v določenem roku, in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela; in v vsakem primeru najkasneje v treh mesecih od dneva zamude, v gospodarskih sporih pa v tridesetih dneh;
  • da stranka obenem, ko vloži predlog, opravi tudi zamujeno procesno dejanje.

Vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek postopka, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. Po prejemu pravočasnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče praviloma opravi narok, na katerem odloči o predlogu. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo, in se razveljavijo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude.

« Procesni roki - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-03-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo