Pravni red
Pravosodna organizacija
Pravni poklici
Pravna pomoč
Pristojnost sodišč
Predložitev zadeve sodišču
Procesni roki
Pravo, ki se uporablja
Vročitev dokumentov
Pridobivanje dokazov in način dokazovanja
Začasni ukrepi in varovalni ukrepi
Izvršitev sodb
Poenostavljeni in pospešeni postopki
Ločitev
Starševska odgovornost
Zahtevki za vzdrževanje
Stečaj
Alternativne rešitve sporov
Nadomestilo za žrtve kriminala
Avtomatizirana obdelava
Čas nesporno vpliva na pravna vprašanja. V civilnih zadevah pravni položaj omejujeta in nanj vplivata dve vrsti rokov: civilni in procesni roki. Za roke veljajo posebna pravila in metode računanja, odvisno od tega, ali so materialni ali procesni.
Če ni izrecno drugače določeno, se zakonsko določeni roki štejejo za civilne roke.
Kar zadeva roke v civilnih zadevah, so v portugalski zakonodaji posebej navedeni zastaralni roki, prekluzivni roki in roki zaradi neuporabe (člen 298 Civilnega zakonika).
Pravica do uveljavljanja zastaranja nastopi, kadar imetnik določene pravice te pravice ni uveljavljal v zakonsko predpisanem roku, če imetnik s to pravico prosto razpolaga in ni izvzeta z zakonom. Pomen gotovosti in varnosti pravnih razmerij je podprt z načelom, da se pravice ne morejo uveljavljati neomejeno dolgo. Zastaranje mora uveljavljati oseba, ki ima od tega korist; ne more ga ugotavljati sodišče na lastno pobudo.
V ožjem pomenu besede zastaranje pomeni, da pravica ali pravni položaj avtomatično preneha , prekluzija pa pomeni prenehanje, brez učinka za nazaj, kadar je poteklo določeno obdobje.
V razmerjih, ki jih stranke ne urejajo prosto, prekluzijo ugotavlja sodišče na lastno pobudo, in sicer na kateri koli stopnji postopka. V razmerjih, ki jih stranke urejajo prosto, je treba zastaranje uveljavljati pred sodiščem ali zunajsodno, da bi imelo pravni učinek.
Neuporaba pomeni, da se ni izvrševala pravica do polne ali delne uporabe nečesa, na primer pravica do uživanja koristi ali ekonomskih prednosti v zakonsko določenem obdobju. Posledica tega je prenehanje ustrezne pravice.
Neuporabe ne more ugotavljati sodišče na lastno pobudo.
Procesni roki so določeni z zakonom, da bi se dosegel določen učinek v postopku (na primer roki za začetek postopka ali vložitev ugovora).
Če je pravica opraviti dejanje prenehala, je procesni rok obvezujoč. Če je možnost opraviti dejanje ali začetek roka mogoče odložiti za določen čas, je rok podaljšljiv.
Procesni rok je lahko določen z zakonom ali odločbo sodišča.
Dela prosti dnevi na Portugalskem so v skladu z navedeno uredbo:
1. januar, Veliki petek (datum se spreminja iz leta v leto; leta 2005 je bil 25. marca), 25. april, 1. maj, Sveto rešnje telo (datum se spreminja iz leta v leto; leta 2005 je bil 26. maja), 10. junij, 15. avgust, 5. oktober, 1. november, 1. december, 8. december, 25. december
Splošno pravilo v portugalskem civilnem pravu je, da morajo stranke, če ni posebne določbe, v roku 10 dni zaprositi za kakršno koli dejanje ali sodni postopek, se sklicevati na ničnost, vložiti posredni ugovor ali uveljavljati katero koli drugo procesno pravico; prav tako mora stranka v roku 10 dni odgovoriti na zahtevek druge stranke (člen 153(1) Zakonika o pravdnem postopku).
Praviloma začne rok za kakršen koli odgovor vedno teči od obvestitve o zadevnem dejanju (člen 153(2)).
Med postopki se pisanja strankam vročijo njihovim pravnim zastopnikom. Kadar je namen pisanja pozvati stranko, naj nastopi pred sodiščem osebno, je treba poleg uradnega pisanja zastopniku pisanje s priporočeno pošto poslati tudi stranki in v njem navesti datum, kraj in namen njenega nastopa. Zastopniki se obvestijo s priporočenim pisanjem, ki se pošlje v njihovo pisarno ali na izbrani naslov za vročanje. Če so v poslopju sodišča, jih lahko osebno obvesti sodni uradnik. Za pisanje, poslano po pošti, se šteje, da je bila vročitev opravljena tretji dan po datumu, ko je pisanje poslano s priporočeno pošto, ali prvi delovni dan po tem dnevu, če ta dan ni delovni dan. Za pisanje, poslano po elektronski pošti, se šteje, da je bila vročitev opravljena na datum, ko je bilo poslano ustrezno overjeno sporočilo.
V navedenih primerih se šteje, da je rok začel teči od datuma, ko se domneva, da je bilo pisanje vročeno. Vendar lahko oseba, ki ji je bilo pisanje vročeno, vedno dokaže, da pisanje ni bilo vročeno na domnevni datum zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati (člena 253 in 254).
Za vročanje priporočenih pisanj s povratnico se šteje, da je opravljeno na dan, ko je povratnica podpisana in jo je prejela oseba, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno, tudi če je povratnico podpisala tretja oseba (člen 238(1) Zakonika o pravdnem postopku).
Če oseba, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno, ne želi podpisati povratnice ali sprejeti pisanja, poštar napiše zapisnik o dogodku, preden vrne pisanje. V tem primeru rok začne teči od datuma zapisnika o tem dogodku (člen 237(3) Zakonika o pravdnem postopku).
Če je pisanje vrnjeno, ker ga naslovnik ni prevzel na pošti v zakonsko predpisanem roku ali ker oseba, ki ni oseba, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno, ne želi podpisati povratnice ali sprejeti pisanja, se vročitev ponovi in osebi, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno, se pošlje še eno priporočeno pisanje s povratnico, pri čemer se jo opozori na pravne posledice. V tem primeru se pisanje na uradno predpisanem obrazcu z dvojnikom vseh obveznih informacij pusti pri naslovniku, poštar pa mora zapisati datum in točen kraj oddaje pisanja ter zapisnik o vročitvi nemudoma poslati sodišču. Če pisanja ni mogoče oddati v pisemski nabiralnik osebe, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno, poštar pusti obvestilo za naslovnika. V tem primeru se šteje, da je vročitev opravljena na datum, ki ga je poštar zapisal v zapisnik, ali če je pustil obvestilo, na osmi dan po navedenem datumu, in od tega datuma začne teči procesni rok, vezan na vročitev (člena 237 in 238 Zakonika o pravdnem postopku).
Kadar se vročitev opravi po pravnem zastopniku, sodnem izvršitelju ali sodnem uradniku, začne rok teči, ko oseba, ki se ji pisanje vroči, podpiše zapisnik o vročitvi (člena 239 in 245 Zakonika o pravdnem postopku).
Civilno procesno pravo določa podaljšanje (dodatni rok, ki ga določi zakonodajalec) zaradi geografske razdalje med krajem vročitve in sodiščem, kjer se zadeva obravnava, ali ker pisanje ni bilo osebno vročeno osebi, ki naj bi ji bilo vročeno. V teh okoliščinah začne obvezujoči rok teči šele po koncu tega podaljšanja.
Vročitev se opravi z javno objavo ali naznanilom, kadar ni znano prebivališče osebe, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno. V takih okoliščinah se za vročitev šteje, da je opravljena na dan, ko je objavljeno zadnje javno naznanilo, ali če ni javnih naznanil, na dan javne objave; rok za vložitev odgovora na tožbo začne teči od konca zakonsko določenega podaljšanja roka (člena 248 in 250 Zakonika).
Da. Glej odgovor na prejšnje vprašanje.
Kadar je rok določen v dnevih, začne teči od dneva, ki sledi datumu vročitve, obvestitve ali ustreznega dogodka.
Dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe ali datum vročitve in/ali obvestitve, od katerega začne teči rok, se ne šteje.
Da. Odgovor na 4. vprašanje se uporabi tudi za to vprašanje.
Procesni rok, določen z zakonom ali odločbo sodišča, je neprekinjen. Vendar se začasno prekine med sodnimi počitnicami, razen če traja šest mesecev ali dlje, ali pri procesnih dejanjih, ki so zakonsko opredeljena kot nujna. Kadar se rok za izvedbo procesnega dejanja izteče na dan, ko so sodišča zaprta, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne (člen 144 Zakonika o pravdnem postopku).
Iz tega sledi, da procesni rok vključuje vse koledarske dni razen sodnih počitnic, vendar se dejanje lahko opravi naslednji delovni dan po koncu roka, če se ta izteče na dan, ko je sodišče zaprto.
Sodne počitnice trajajo od 22. decembra do 3. januarja, od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka in od 1. do 31. avgusta.
če se mora na primer v določenem postopku oseba v 14 dneh odzvati na dokument, ki ji je bil vročen 4. aprila 2005, to pomeni, da mora odgovoriti do 18. aprila.
Kadar je tak rok določen v mesecih ali letih, se začetni datum določi enako, to je, rok začne teči od dne, ki sledi dnevu vročitve, obvestitve ali ustreznega dogodka, ki ga sproži.
Rok, ki je določen v dnevih, se izteče, ko se začetnemu datumu doda število dni obdobja, kot je opisano v odgovoru na vprašanje 5b).
Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, ki začne teči na določen datum, se izteče ob 24.00 (ob polnoči) ustreznega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, če pa v zadnjem mesecu ni ustreznega dne, se rok izteče zadnji dan v navedenem mesecu (člen 279(c) Civilnega zakonika).
Zato ni rokov, ki bi začeli teči izjemoma ali posebej.
Sodišča so odprta le ob delovnih dneh.
Pravilo za izračunavanje vseh procesnih rokov je, da se rok za izvedbo procesnega dejanja podaljša do naslednjega delovnega dne, če se rok izteče na datum, ko so sodišča zaprta.
V takih razmerah je pomemben kraj vročitve, in ne kraj prebivališča.
V skladu s portugalskim civilnim procesnim pravom se običajno rok podaljša za 15 dni, kadar se pisanje vroči toženi stranki na ozemlju avtonomnih regij in se postopek izvaja na celinskem delu ali na drugem otoku oziroma obratno, ali za 30 dni, kadar se pisanje vroči toženi stranki v tujini (člen 252A Zakonika o pravdnem postopku).
V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, se ta pravila uporabljajo tudi za obvestitve (člen 252 Zakona).
Tudi v tem primeru ni pomemben kraj prebivališča, temveč kraj vročitve. Podaljšanje, navedeno v odgovoru na prejšnje vprašanje, se uporablja tudi v tukaj opisanih okoliščinah, če se osebi, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno, pisanje ne vroči na otokih ali se vroči v tujini.
Glede na široko razlago civilnih zadev v okviru evropskega pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah je treba poudariti, da v portugalski zakonodaji taki posebni roki obstajajo, na primer na področju delovnega prava.
Zakonsko predpisanih rokov ni mogoče skrajšati. Procesni rok, določen z zakonom, pa se lahko v določenih primerih podaljša. V dogovoru med strankama se lahko rok podaljša enkrat za enako obdobje (člen 147 Zakonika o pravdnem postopku).
Tožena stranka, ki ji je bil vročen zahtevek, da odgovori na določeno civilno tožbo, mora odgovor na tožbo vložiti v določenem roku. Ta rok se lahko podaljša glede na geografsko razdaljo med krajem vročitve in krajem, kjer je sedež sodišča, ali glede na druge dejavnike, ki jih določa zakon, ki pa ne vključujejo kraja prebivališča osebe, ki naj bi ji bilo pisanje vročeno. Odgovor na to vprašanje se torej glasi, da v opisanih razmerah te pravice ne bi bilo.
Z iztekom obvezujočega roka preneha pravica do vložitve tožbe (člen 145 Zakonika o pravdnem postopku).
V nekaterih primerih se lahko neupoštevanje rokov kaznuje z denarno kaznijo.
Dejanje se lahko zaradi upravičenega vzroka opravi po izteku roka ali z drugimi besedami, zaradi dogodka, ki ga ni mogoče pripisati osebam, za katere velja rok, ali njihovim zastopnikom in ki je preprečil pravočasno opravo določenega dejanja. V tem primeru mora stranka, ki trdi, da je šlo za tak vzrok, nemudoma predložiti dokaze (člen 146 Zakonika).
Kadar upravičenega vzroka ni, se dejanje lahko opravi v prvih treh delovnih dneh po izteku roka, vendar je treba plačati denarno kazen (člen 145 Zakonika).
« Procesni roki - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »
Zadnja sprememba: 08-04-2009

