Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Malta

Zadnja sprememba: 08-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Malta

 

KAZALO

1. Opredelite različne vrste rokov, ki se uporabljajo v skladu z različnimi procesnimi pravili v civilnih zadevah v vaši državi članici; na primer procesni roki, zastaralni roki, vnaprej določeni roki itd. 1.
2. Navedite seznam različnih dni, ki so v vaši zakonodaji predvideni kot dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih v vaši državi? Navedite ustrezno zakonodajo. 3.
4. Kadar je treba neko dejanje ali formalnost opraviti v danem roku, kdaj začne teči rok – tj. trenutek, ko začne ta rok teči („terminus a quo“) – za to dejanje ali formalnost (npr. datum dejanja, dogodka, odločbe ali [datum vročitve in/ali objave], od katerega teče)? 4.
5. Kdaj začne teči ta rok: 5.
a) Kadar je tak rok določen v dnevih, ali se šteje tudi dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe ali datum vročitve in/ali objave, od katerega naprej rok teče? a)
b) Kadar je rok izražen v dnevih, ali navedeno število dni vključuje koledarske dni ali samo delovne dni? Na primer, če mora oseba opraviti procesno dejanje ali če ji je bilo pisanje vročeno v ponedeljek, 4. aprila 2005, in je nanj dolžna odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred: aa) ponedeljkom, 18. aprila 2005 (koledarski dnevi) ali bb) petkom, 22. aprila 2005 (delovni dnevi)? b)
c) Kadar je tak rok določen v mesecih ali letih? c)
d) Kdaj se iztečejo taki roki? d)
6. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik oziroma dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne? Se rok na ta način podaljša tudi takrat, kadar se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti? 6.
7. Kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima sedež na matičnem ozemlju države članice (za tiste, ki obsegajo enote, ločene od matične države, ali imajo geografsko ločene enote), ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo / imajo stalno bivališče v eni od teh enot, ali za osebe, ki živijo / imajo stalno bivališče v tujini? Če se, za koliko časa? 7.
8. In obratno, kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima sedež v eni od teh enot, ki je geografsko ločena od matične države, ali se roki podaljšajo za osebe, ki ne živijo / nimajo stalnega bivališča v teh enotah, ali za osebe, ki živijo / imajo stalno bivališče v tujini? 8.
9. Ali obstajajo posebni roki za pritožbe v določenih civilnih sporih? 9.
10. Ali lahko sodišča v nujnih primerih ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In obratno, ali se ti roki lahko podaljšajo? 10.
11. Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost tega roka? 11.
12. Katere sankcije sledijo neupoštevanju rokov? 12.
13. Kateri so pogoji za vrnitev v prejšnje stanje v primeru prekluzije kot posledice izteka rokov? 13.

 

1. Opredelite različne vrste rokov, ki se uporabljajo v skladu z različnimi procesnimi pravili v civilnih zadevah v vaši državi članici; na primer procesni roki, zastaralni roki, vnaprej določeni roki itd.

Malteško pravo pozna naslednje roke: procesne roke, zastaralne roke, zakonite peremptorne roke in sodne roke.

Procesni roki so roki, ki jih zakon določa za opravljanje procesnih dejanj.

Zastaralni roki so roki, ki jih zakon določa za opravljanje dejanj in ki se lahko pretrgajo.

Peremptorni roki so roki, ki jih določa zakon in ki se ne morejo pretrgati.

Sodni roki so roki, ki jih določi sodišče za izvršitev določenega dejanja.

Z zakonom določeni procesni in peremptorni roki niso podaljšljivi. Zastaralni roki se lahko pretrgajo. Roki, določeni v odredbah in sodbah, se lahko na posebno zahtevo podaljšajo.

2. Navedite seznam različnih dni, ki so v vaši zakonodaji predvideni kot dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Malteška zakonodaja določa naslednje dela proste dni in državne praznike:

Dela prosti dnevi Državni prazniki
1. januar21. september
10. februar 13. december
19. marec 31. marec
veliki petek8. september
1. maj 7. junij
29. junij  

15. avgust

 
8. december 
25. december 
nedelje
 

3. Katera splošna pravila veljajo za roke v različnih civilnih postopkih v vaši državi? Navedite ustrezno zakonodajo.

Splošna pravila o rokih so določena v drugi knjigi (z naslovom „O postopkih pred civilnimi sodišči“) Zakonika o organizaciji sodišč in pravdnem postopku (www.justice.gov.mt English).

Na vrh straniNa vrh strani

4. Kadar je treba neko dejanje ali formalnost opraviti v danem roku, kdaj začne teči rok – tj. trenutek, ko začne ta rok teči („terminus a quo“) – za to dejanje ali formalnost (npr. datum dejanja, dogodka, odločbe ali [datum vročitve in/ali objave], od katerega teče)?

Vsi zakonski in sodni roki začnejo teči naslednji dan po pravilni vročitvi ali objavi določenega akta.

5. Kdaj začne teči ta rok:

a) Kadar je tak rok določen v dnevih, ali se šteje tudi dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe ali datum vročitve in/ali objave, od katerega naprej rok teče?

Kadar se zakonski ali sodni rok šteje od določenega dne, se ta dan ne šteje v rok; kadar se šteje v urah, pa ura vročitve ne sme biti všteta v rok.

Ali je začetek katerega koli roka na kakršen koli način odvisen od tega, kdaj prejemnik prejme določeno pisanje ali izve za določeno dejanje? Če je, kako?

Pri procesnih rokih je začetek teka roka odvisen od uspešno opravljene vročitve. Vendar pa zakon določa primere, ko začne rok teči od seznanitve prejemnika. V primeru sodne kontrole upravnega akta začne zakonsko določen šestmesečni rok, v katerem je treba sprožiti postopek, teči z dnem, ko je stranka vedela ali bi morala vedeti za izpodbijani upravni akt.

b) Kadar je rok izražen v dnevih, ali navedeno število dni vključuje koledarske dni ali samo delovne dni? Na primer, če mora oseba opraviti procesno dejanje ali če ji je bilo pisanje vročeno v ponedeljek, 4. aprila 2005, in je nanj dolžna odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred: aa) ponedeljkom, 18. aprila 2005 (koledarski dnevi) ali bb) petkom, 22. aprila 2005 (delovni dnevi)?

V malteškem procesnem pravu se uporabljata obe vrsti rokov. Rok se šteje v koledarskih dneh, razen če ni določen v delovnih dneh.

Na vrh straniNa vrh strani

c) Kadar je tak rok določen v mesecih ali letih?

Pri računanju rokov se za en dan šteje štiriindvajset ur, meseci in leta pa se računajo po koledarju.

d) Kdaj se iztečejo taki roki?

Če ni izrecno določeno drugače, se šteje, da se rok štiriindvajsetih ur izteče naslednji dan ob koncu uradnih ur sodne pisarne.

Če je bilo na primer pisanje vročeno 24. maja, rok pa je en dan, se mora odgovor vložiti 25. maja do 15.00, saj so uradne ure sodne pisarne civilnega sodišča od 8.00 do 15.00 med 1. oktobrom in 15. junijem.

Če je bilo pisanje vročeno 20. junija, rok pa je tudi en dan, se mora odgovor vložiti 21. junija do 13.00, saj so uradne ure sodne pisarne civilnega sodišča od 7.30 do 13.00 med 16. junijem in 30. septembrom.

Ali je določen začetek za roke, ki se uporabljajo izjemoma ali predvsem v določenih civilnih postopkih?

Značilen primer posebnega postopka je upravni spor. Glej odstavek 5(a) zgoraj.

6. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik oziroma dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne? Se rok na ta način podaljša tudi takrat, kadar se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik oziroma dela prost dan, se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne. To velja v vseh primerih.

7. Kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima sedež na matičnem ozemlju države članice (za tiste, ki obsegajo enote, ločene od matične države, ali imajo geografsko ločene enote), ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo / imajo stalno bivališče v eni od teh enot, ali za osebe, ki živijo / imajo stalno bivališče v tujini? Če se, za koliko časa?

Se ne uporabi.

Na vrh straniNa vrh strani

8. In obratno, kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima sedež v eni od teh enot, ki je geografsko ločena od matične države, ali se roki podaljšajo za osebe, ki ne živijo / nimajo stalnega bivališča v teh enotah, ali za osebe, ki živijo / imajo stalno bivališče v tujini?

Se ne uporabi.

9. Ali obstajajo posebni roki za pritožbe v določenih civilnih sporih?

Da, obstajajo posebni roki za pritožbe v civilnih in ustavnih sporih. Pritožbe v civilnih sporih se morajo vložiti v roku 20 dni od dneva izdaje sodbe, odgovor na pritožbo pa v roku 20 delovnih dni. V ustavnih sporih je rok krajši, in sicer 8 delovnih dni za vložitev pritožbe ter 6 delovnih dni za vložitev odgovora. Rok za pritožbo na odločbo, izdano pred dokončno sodbo, je 6 dni od dneva, ko je bila odločba razglašena na sodišču. Če je bila začasna odločba izdana na obravnavi, zaprti za javnost, se šteje, da je bila razglašena na sodišču na dan prve obravnave sodišča po izdaji odločbe.

10. Ali lahko sodišča v nujnih primerih ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In obratno, ali se ti roki lahko podaljšajo?

Podaljšajo se lahko samo roki, ki jih določi sodišče.

Sodišče sme v nujnih primerih skrajšati zakonite roke in odrediti, da se določeno procesno dejanje opravi v roku enega dneva, ene ure ali nemudoma.

11. Kadar se procesno dejanje, ki ga lahko opravi stranka, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost tega roka?

Se ne uporabi.

12. Katere sankcije sledijo neupoštevanju rokov?

Ponavadi ima neupoštevanje rokov negativne posledice. Tako se mora na primer stranka na sodni poziv odzvati v roku 20 dni od prejema, neupoštevanje roka pa pomeni izgubo pravic pred sodiščem. Šteje se, da je toženec zamudil rok, zato ne sme predlagati prič ali sodelovati v postopku kako drugače kot s pisnimi vlogami sodišču.

13. Kateri so pogoji za vrnitev v prejšnje stanje v primeru prekluzije kot posledice izteka rokov?

Pri nepodaljšljivih sodnih rokih vrnitev v prejšnje stanje v primeru prekluzije ni možna. Vendar pa lahko na primer toženec, ki se iz upravičenih razlogov ni odzval na sodni poziv v določenem roku 20 dni, utemelji svojo zamudo in sodišče mu lahko dovoli, da predloži svoj odgovor izven roka.

Nadaljnje informacije

www.gov.mt English - Malti

« Procesni roki - Splošne informacije | Malta - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo