Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Italija

Zadnja sprememba: 08-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Italija

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se v skladu s procesnimi pravili uporabljajo v civilnih zadevah; na primer procesni roki, zastaralni ali prekluzivni roki, vnaprej določeni roki itd. 1.
2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? Navedite vire zakonodaje. 3.
4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost (npr. datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, od katerega teče)? 4.
4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)? 4.a)
5. Kdaj začne ta rok teči? 5.
5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih? 5.a)
5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih? 5.b)
5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih? 5.c)
5.d) Kdaj se taki roki končajo? 5.d)
6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti? 6.
7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? 7.
8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev? 9.
10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani? 12.
13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile? 13.

 

1. Različne vrste rokov, ki se v skladu s procesnimi pravili uporabljajo v civilnih zadevah; na primer procesni roki, zastaralni ali prekluzivni roki, vnaprej določeni roki itd.

Procesni rok je časovno obdobje, v katerem ali po poteku katerega je mogoče ali treba opraviti določeno procesno dejanje.

Procesni roki so določeni z zakonom (zakonski roki (termini legali)); ali jih lahko določi sodišče (pri katerih lahko gre za zastaranje, tako da pravice ugasnejo, če se rok ne upošteva), vendar le če to izrecno določa zakon (sodni roki (termini giudiziari)).

Procesni roki lahko spadajo v eno od treh običajnih kategorij: dilatorni roki (npr. najkrajše obdobje pred nastopom pred sodiščem), peremptorni roki (npr. za vložitev pravnega sredstva ali združitev strank) in instrukcijski roki (npr. vpis sodbe).

Dilatorni roki (termini dilatori) so časovno obdobje med dokončanim dejanjem (npr. poziv na sodišče) in določenim pravnim učinkom (npr. možnost nastopa pred sodiščem); z njimi se odloži učinek dejanja, ki je glede na svoje bistvene elemente dokončano.

Peremptorni roki (termini perentori) so le tisti, ki jih kot take določa zakon ali jih določi sodišče, kadar to določa zakon. O dokončnosti roka se lahko sklepa tudi na podlagi funkcije, ki naj bi jo imel rok (ustavno sodišče v zadevi Corte Cost. ord. 107/2003).

V kategorijo instrukcijskih rokov (termini ordinatori) spadajo vsi roki, ki niso dilatorni ali peremptorni roki.

Na vrh straniNa vrh strani

Pomembno je razlikovati med posameznimi roki, ker so posledice neupoštevanja posamezne vrste roka različne in ker peremptornih rokov ni mogoče skrajšati ali podaljšati, čeprav bi se s tem strinjali stranki, medtem ko se lahko instrukcijski roki na zahtevo stranke ali na pobudo sodišča pred iztekom skrajšajo ali podaljšajo v skladu s členoma 153 in 154 Zakonika o civilnem postopku. V zakonsko določenih primerih se lahko spremenijo (oprostitev, skrajšanje) tudi dilatorni roki; vprašanje, ali se lahko člen 154 Zakonika o civilnem postopku na splošno uporablja za dilatorne roke, v literaturi še ni dokončno rešeno.

Razlikovati je treba med navedenimi procesnimi roki in zastaralnimi ali prekluzivnimi roki, ki spadajo na področje materialnega prava in jih ureja Civilni zakonik (členi 2934-2963 in 2964-2969).

Zastaranje (prescrizione) pomeni zlasti ugasnitev pravice, če je upravičenec ni uveljavil v zakonskem roku.

Pri prekluziji (decadenza) ugasne pravica (običajno pooblastilo ali sposobnost), ko poteče peremptorni rok, ki je določen z zakonom ali ga določita stranki, da se opravijo določena dejanja; objektivne ali subjektivne okoliščine, zaradi katerih je potekel rok, v katerem ni bilo opravljeno zadevno dejanje, niso pomembne.

Zastaranje ni samodejno, ampak se mora nanj sklicevati stranka s tožbo, ki jo ta stranka vloži, ali ugovorom na tožbo, ki jo vloži druga oseba. Zahtevek ali ugovor stranke je potreben tudi pri prekluziji, če pa o upravičenju ne moreta odločati stranki (pravice, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, kot so pravice glede statusa, osebnostne pravice, pravice na področju družinskega prava itd.), mora sodišče na lastno pobudo ugotoviti, ali je tožba nedopustna.

Na vrh straniNa vrh strani

Prekinitev. V skladu z Zakonom 1969/742 se roki, ki tečejo med poletnimi počitnicami (od 1. avgusta do 15. septembra vsako leto) ali naj bi začeli teči med tem obdobjem, v skladu z zakonom prekinejo od 1. avgusta do 15. septembra vsako leto ter se nadaljujejo ali začnejo, ko se konča obdobje prekinitve. Zakon določa izjeme: prekinitev se ne uporablja za tožbe in postopke iz člena 92 Sodnega reda (ordinamento giudiziario; na primer tožbe za preživnino, tožbe v zvezi z delovnim razmerjem, obveznim zavarovanjem in socialno varnostjo, tožbe zoper izvršilni postopek ali postopek za izdajo začasne odredbe).

Iz področja uporabe Zakona 1969/742 so izključeni roki za uveljavljanje materialnih upravičenj (npr. roki za obveščanje o napakah kupljenih proizvodov).

Viri: členi 152-155 Zakonika o civilnem postopku; Zakon 1969/742.

2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Kot dela prosti dnevi se štejejo: vse nedelje, 1. januar, 6. januar, 25. april, velikonočni ponedeljek, 1. maj, 2. junij, 15. avgust, 1. november, 18. december, 25. in 26. december.

Viri: Zakon 1949/260, kakor je bil spremenjen z zakonoma 1954/90 in 1977/54, predsedniško uredbo (DPR) 1985/793 in Zakonom 2000/336.

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? Navedite vire zakonodaje.

Pri izračunu rokov v dneh ali urah je izključen začetni dan ali ura, medtem ko se zadnji dan ali ura (dies ad quem) upošteva.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri izračunu rokov v mesecih ali letih se uporablja splošni koledar; zato se rok izteče konec dne v mesecu, ki ustreza začetnemu mesecu, v primeru rokov v letih pa konec dne v mesecu in naslednjem letu, ki ustrezajo začetnim, pri tem pa ni pomembno, da imajo meseci 31 ali 28 dni ali da je treba pri izračunu morda upoštevati februar v prestopnem letu.

Če se rok izteče na praznik, se podaljša na prvi delovni dan (člen 155 Zakonika o civilnem postopku). Sodišča so v zadnjem času v nasprotju z dosedanjo sodno prakso odločila, da se isto pravilo uporablja za procesne roke, ki tečejo za nazaj; če gre na primer za prodajo na dražbi, ki je določena za ponedeljek, se rok za oddajo ponudb, če je določen kot „dan pred prodajo“, konča na prejšnjo soboto (kasacijsko sodišče v zadevi Cass. 2003, no. 19041).

Včasih zakon določa rok v celih dneh (giorni liberi, ne primer roki za vstop v pravdo v skladu s členom 163(a) Zakonika o civilnem postopku). V takšnih primerih je treba pri izračunu izključiti začetni dan (dies a quo) in končni dan (dies ad quem).

Procesna dejanja so določena tudi v zakonih, ki urejajo posamezna vprašanja, vendar se na splošno vedno uporabljajo pravila iz Zakonika o civilnem postopku.

Viri: člen 155 Zakonika o civilnem postopku.

4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost (npr. datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, od katerega teče)?

Roki, razen če so določeni v urah, začnejo teči od dne, ko je opravljeno dejanje, ki sproži začetek rokov (npr. vpis sodbe ali obvestilo o dejanju ali ukrepu).

Na vrh straniNa vrh strani

Trenutek, v katerem je to dejanje opravljeno, ni pomemben, ker se pri izračunu roka začetni dan (dies a quo) nikoli ne upošteva.

To je splošno načelo („dies a quo non computatur in termino“), ki se uporablja pri procesnih in materialnih vprašanjih, razen če ni določeno drugače.

Rok začne pogosto teči od datuma obvestila o dejanju ali datuma razglasitve sodbe, vendar se lahko začne tudi z drugimi dogodki.

Na primer:

  1. (kratek) rok za pritožbo ali zahtevek za obnovo postopka v skladu s členom 395(4) in (5) Zakonika o civilnem postopku začne teči od vročitve sodne odločbe;
  2. rok za določitev pristojnosti ali rok za ugovor zoper odločitev, ki je sodnik ne sprejme na obravnavi, začne teči od obvestila o sodni odločbi ali drugem ukrepu;
  3. splošni rok za vložitev pritožbe v skladu s členom 327 Zakonika začne teči od datuma razglasitve sodbe;
  4. rok za obnovo postopka v skladu s členom 395(1)(2)(3) Zakonika začne teči od dne, ko se ugotovi goljufija ali lažna izjava ali pridobi listina.
4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

To vprašanje je povezano z roki, ki začnejo teči od datuma vročitve ali obvestila o postopku (na primer roki za pritožbo zoper sodno odločbo).

Za vložitev pravnega sredstva v kratkem roku iz člena 325 Zakonika o civilnem postopku (30 dni za pritožbo, 60 dni za zahtevek za revizijo pri kasacijskem sodišču) je pomemben trenutek, v katerem naslovnik prejme izvod sodne odločbe, tako da je lahko trenutek, v katerem začne teči rok, dejansko odvisen od načina vročitve, ker lahko vročitev po pošti traja dlje kot vročitev s sodnim izvršiteljem.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar je to vprašanje pomembno le s praktičnega stališča, da je treba zaradi potrebe po hitrem ukrepanju morda uporabiti vročitev s sodnim izvršiteljem, ker rok za pritožbo v vsakem primeru začne teči od konca postopka vročitve, kar pomeni od trenutka, ko naslovnik prejme listino.

Vprašanje drugačne ureditve je nedavno obravnavalo kasacijsko sodišče, ki je na podlagi sodnih odločb ustavnega sodišča o vročitvi po pošti (sodni odločbi št. 477 iz leta 2002 in št. 28 iz leta 2004) potrdilo načelo, da se vročitev sodnih listin s stališča vročitelja šteje za dokončano v trenutku izročitve listine sodnemu izvršitelju ne glede na način prenosa listine naslovniku (po pošti ali s sodnim izvršiteljem), medtem ko je s stališča naslovnika postopek vročitve dokončan na datum prejema listine (sodni odločbi kasacijskega sodišča št. 4289 in 13970 iz leta 2004).

Trenutek, v katerem lahko stranka, ki želi vročiti listino, šteje listino za vročeno se v tem primeru razlikuje od trenutka, v katerem se vročitev šteje za dokončano s stališča naslovnika, kar je načelo, sprejeto v Uredbi Sveta 1348/2000. To načelo je povezano le s pravočasnostjo vročitve listine v tem smislu, da se šteje, da je vročitelj upošteval zakonski rok, če je listina, ki jo je treba vročiti, izročena sodnemu izvršitelju pred iztekom roka; ne vpliva na začetni čas ali dies a quo roka - čas, naveden v vprašalniku - tj. trenutek vročitve listine, obvestila o njej, razglasitve sodbe ali eden od drugih dogodkov, ki so natančneje obravnavani zgoraj (glejte točko 4).

Pritožba zoper sodno odločbo na prvi stopnji na primer ni omejena z rokom 30 dni od vročitve sodne odločbe, če je pritožba izročena sodnemu izvršitelju v tem roku, čeprav je dejansko izročena naslovniku po izteku roka. S stališča naslovnika se postopek vročitve šteje za dokončan šele, kadar prejme zadevno listino.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kdaj začne ta rok teči?

5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih?

Če je rok določen v dneh, se začetni dan ali dies a quo pri izračunu roka ne vključi.

5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih?

Če je rok določen v dneh, število dni pomeni koledarske dni, vključno s prazniki (dies a quo je lahko tudi praznik).

5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?

Pri izračunu rokov, določenih v letih ali mesecih, se upošteva splošni koledar. Niso povezani s številom dni, ki pretečejo: rok se izteče na dan z isto številko, kot jo ima dies a quo. Enoletni rok za pritožbo zoper sodno odločbo, izdano 30. junija v delovnem sporu, za katerega ne velja prekinitev v poletnih počitnicah, se izteče 30. junija naslednje leto; kadar pa velja prekinitev v poletnih počitnicah iz Zakona 1969/742, je treba enoletni rok, ki se izračuna, kot je opisano, podaljšati za 46 dni, kolikor traja prekinitev (1. avgust–15. september).

5.d) Kdaj se taki roki končajo?

Procesni roki se iztečejo konec navedenega dneva, meseca ali leta.

6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

  • Sobota se šteje kot delovni dan in ne kot praznik. Za seznam praznikov glejte odgovor na vprašanje 2.
  • Če bi se rok iztekel na praznik, se podaljša na prvi naslednji delovni dan; to velja tudi takrat, kadar mora rok začeti teči od dogodka v prihodnosti.

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države?

To vprašanje za Italijo ni bistveno.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?

To vprašanje za Italijo ni bistveno.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

Če se odgovor omeji le na pritožbo, so posebni roki predvideni za primere stečaja.

Pritožbeni rok v primeru sodnih odločb, izdanih v postopku ugovora zoper uvedbo stečajnega postopka, je kratek in traja le 15 dni od obvestila o sodni odločbi (člen 19 kraljeve uredbe (regio decreto) št. 267 iz leta 1942).

Stečajni postopek je bil nedavno bistveno spremenjen z zakonodajno uredbo (decreto legislativo) št. 5 z dne 9. januarja 2006 (objavljena v Gazzetta Ufficiale št. 12 z dne 16. januarja 2006) z začetkom veljavnosti 16. julija 2006. Rok za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo o uvedbi stečajnega postopka je v skladu s členom 18 navedene uredbe običajnih 30 dni, s stališča dolžnika pa začne teči od dneva vročitve sodne odločbe.

Posebni roki so določeni tudi za posebne posvojitvene postopke za ugovor zoper sodne odločbe o tem, ali je mogoče posvojiti mladoletnike ali ne (Zakon 1983/184); redne pritožbe in zahtevke za revizijo pri kasacijskem sodišču je treba vložiti v roku 30 dni, ki začne teči, ko pisarna sodnega uradnika vroči sodno odločbo.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?

Tožnik lahko izbere dan nastopa pred sodiščem, vendar mora biti med dnevom vročitve in dnevom prve obravnave najmanjše število celih dni, tj. 60 dni, če se vročitev opravi v Italiji, in 120 dni, če se opravi v tujini. Če pa obstajajo posebni nujni razlogi, lahko predsednik sodišča na predlog tožnika te roke skrajša za največ polovico z utemeljeno odredbo, vpisano na dnu izvirnika poziva na sodišče in prepisano na izvodih.

Če rok, ki ga določi tožnik, presega zakonsko določen najkrajši rok, lahko toženec nastopi pred sodiščem pred iztekom najkrajšega roka in predsednika sodišča zaprosi, da prvo obravnavo preloži na zgodnejši datum, vendar ne pred iztekom najkrajšega roka; predsednik lahko ugodi njegovemu predlogu, o tem pa je treba obvestiti tožnika najmanj pet celih dni pred novim datumom nastopa pred sodiščem. Enaka pravila veljajo za pritožbe.

Imenovani preiskovalni sodnik lahko v petih dneh od predložitve sodnega spisa na lastno pobudo odloži datum prve obravnave za največ 45 dni, o tem pa je treba obvestiti stranke v postopku (člen 168(a)(5) Zakonika o civilnem postopku). Novi datum je potem referenčni datum za izračun rokov za nastop pred sodiščem in kakršno koli nasprotno tožbo toženca (sodna odločba v zadevi Cass. 2003, no. 26526).

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

To vprašanje za Italijo verjetno ni bistveno. Nekoliko drugačen primer je podaljšanje procesnih rokov zaradi zaprtja ali nerednega dela nekaterih sodnih pisarn (v skladu z Zakonom št. 437 iz leta 1948): toženec, ki se mora zglasiti v eni od teh pisarn, je upravičen do takšnega podaljšanja ne glede na kraj vročitve listine.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?

Neupoštevanje peremptornega roka pomeni, da oseba ne more več izpolniti zadevnega dejanja, kar na splošno pomeni ugasnitev pravice ali sposobnosti. Ugasnitev je samodejna in jo sodišče razglasi na lastno pobudo; posledic praviloma ni mogoče odpraviti, ker učinkov izteka roka (rimessione in termini) na splošno ni mogoče izničiti, razen le v zakonsko določenih primerih.

Neupoštevanje instrukcijskega roka ima v skladu z nedavno sodno prakso kasacijskega sodišča (Cass. 2003 no. 6895) enak učinek kot iztek peremptornega roka in preprečuje odobritev novega roka za izpolnitev istega dejanja. Pravni strokovnjaki večinoma menijo, da se posledice neupoštevanja instrukcijskega roka določijo za vsak primer posebej v skladu z zakonom in so običajno v škodo stranke, ki ni upoštevala roka, ter včasih preprečujejo veljavno izpolnitev dejanja.

Neupoštevanje dilatornega roka povzroči ničnost in neveljavnost začetnega dejanja (npr. kadar je v pozivu dan nastopa pred sodiščem določen pred iztekom zakonskega najkrajšega roka, razen če toženec nastopi pred sodiščem brez ugovora) ali naslednjega dejanja (npr. v skladu s členom 477 Zakonika o civilnem postopku, kadar se lahko izvršilni naslov (titolo esecutivo) izvrši zoper umrlega, se sme sodna odredba (precetto) vročiti dedičem najmanj 10 dni po vročitvi izvršilnega naslova in neupoštevanje tega roka je razlog za izpodbijanje izvršitve).

13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Pravna sredstva, ki jih imajo na voljo stranke, ki so zamudile rok, so:

  • Stranke, ki zamudijo rok, lahko preiskovalnega sodnika zaprosijo, da jim omogoči izvedbo dejanja, ki ga drugače ne bi smele opraviti, če lahko dokažejo, da zaradi neveljavnosti poziva na sodišče ali vročitve poziva na sodišče niso bile obveščene o postopku ali da niso mogle nastopiti pred sodiščem zaradi razlogov, na katere niso mogle vplivati (člen 294 Zakonika o civilnem postopku). Če sodnik ugotovi, da so dejstva, kot jih razložijo stranke, resnična, lahko sprejme trditev, da je obstajala ovira za izpolnitev, in odobri izničenje učinkov izteka roka.
  • Stranke, ki zamudijo rok in zoper katere je bila izdana sodna odločba, se lahko pritožijo zoper sodno določb tudi po izteku roka iz člena 327 Zakonika o civilnem postopku (eno leto + 46 dni za poletne počitnice), če lahko dokažejo, da niso vedele za postopek zaradi neveljavnosti poziva na sodišče ali vročitve poziva na sodišče.

Stranke, ki nastopijo pred sodiščem in dokažejo, da zaradi razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo več opraviti dejanja v svojo korist, lahko sodnika zaprosijo, da odobri izničenje učinkov izteka roka v skladu s členom 184(a) Zakonika o civilnem postopku. To lahko storijo le v predhodni preiskovalni fazi postopka na prvi stopnji. V pritožbenem postopku se lahko izničenje učinkov izteka roka odobri le za to, da lahko stranka predloži nove dokaze in le če dokaže, da jih zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, ni mogla predložiti v postopku na prvi stopnji (člen 345 Zakonika o civilnem postopku).

« Procesni roki - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo