Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Madžarska

Zadnja sprememba: 31-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Madžarska

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah. 1.
2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? 3.
4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – tj. začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost? 4.
4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)? 4.a)
5. Kdaj začne ta rok teči? 5.
5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih? (Ali je začetek katerega koli roka kakor koli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika? Če da, kako?) 5.a)
5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih? 5.b)
5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih? 5.c)
5.d) Kdaj se taki roki končajo? (Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov?) 5.d)
6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti? 6.
7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če se, za koliko? 7.
8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev? 9.
10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani? 12.
13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile? 13.

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah.

Procesna dejanja, s katerimi se lahko doseže želeni pravni učinek, se lahko običajno izvedejo ob upoštevanju posebnih zakonsko določenih rokov. Takšne določbe so na področju materialnega prava in procesnega prava.

  1. Ustrezne pogoje na področju materialnega prava delno določajo pravila o sodni pomoči, delno pa pravila o zastaranju, s katerimi so omejeni roki, ki se uporabljajo za začetek civilnih postopkov. Izjemo od takšnih omejitev določa le zakon, če je njen namen zagotoviti brezpogojno izvršitev zahtevkov (zato je na primer določena v zvezi s premoženjskimi zahtevki).
  2. Procesni zakonik ureja trajanje dejanj, ki se izvedejo med postopkom. Določa le roke za vložitev v posebnih postopkih, tj. tožbah za revizijo upravnih sklepov (socialne varnosti) [člena 330(1) in 341(1) Zakona III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952] in tožbah zaradi obrekovanja [člen 343(3) Zakona o zakoniku o civilnem postopku].

Procesna dejanja:

  • Nekatera od njih so pravno veljavna le, če se opravijo v določenem časovnem obdobju (roku). Trajanje roka včasih jasno določa zakon, na primer za vložitev pravnega sredstva (zakonski rok), včasih - na primer pri odpravi pomanjkljivosti - pa je odvisen od odločitve sodišča (sodni rok).
  • Izvedbo procesnih dejanj v drugih primerih omejuje procesni zakonik glede na stopnjo postopka - npr. pri nasprotnih tožbah [člen 147(1) Zakona o zakoniku o civilnem postopku] ali zahtevkih za posredovanje [člen 51(1) Zakona o zakoniku o civilnem postopku].
  • Nekatere vrste procesnih dejanj se lahko opravijo le na določen datum. Takšne datume lahko določi sodišče ali strokovnjak (na primer zaslišanja, strokovne preglede), kadar je primerno.

Način izračuna rokov se bistveno razlikuje glede na to, ali gre za materialni ali procesni rok, prav tako se razlikujejo pravne posledice neupoštevanja teh vrst rokov.

Na vrh straniNa vrh strani

Materialni roki

Roki, ki se uporabljajo na področju materialnega prava, se iztečejo točno na datum, ki je določen z zakonom. Izračunavanje teh rokov urejajo določbe členov od 3 do 4 zakonske uredbe št. 11 iz leta 1960.

Neupoštevanje materialnega roka pomeni izgubo pravice in te posledice ni mogoče odpraviti z utemeljitvijo neupoštevanja roka. „Olajševalna okoliščina“ se lahko predloži le v primeru zastaralnega roka, za katerega veljajo pravila materialnega prava.

Procesni roki

Procesne roke urejajo procesni zakoniki. Ti roki so lahko določeni v dneh, mesecih in letih ali se navezujejo na določen datum ali vnaprej določeno obdobje. Prvi dan je običajno tisti, na katerega je bilo opravljeno zadevno dejanje ali se je zgodil drug dogodek, na podlagi katerega se določi rok. Če procesno dejanje, za katerega velja rok, temelji na sodni odločbi (popravek itd.), se kot prvi dan šteje datum obvestila.

Pri presoji upoštevanja roka, ki se konča na soboto ali nedeljo, se ta dva dneva počitka v skladu s sodno prakso štejeta kot dela prosta dneva, če se rok izteče na takšen dan.

Procesni roki se dodatno delijo na subjektivne in objektivne roke. Subjektivni roki zajemajo roke, ki začnejo teči, ko zadevna stranka izve za določeno stvar, in za katere se lahko običajno zahteva podaljšanje, medtem ko so objektivni roki neodvisni od védenja zadevne stranke in neupoštevanja takšnega roka ni mogoče odpraviti z zahtevkom za podaljšanje.

2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Seznam dela prostih dni vsebuje člen 125(3) Zakona XXII o delovnem zakoniku iz leta 1992.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu z njim so dela prosti dnevi: 1. januar, 15. marec, velikonočni ponedeljek, 1. maj, binkoštni ponedeljek, 20. avgust, 23. oktober, 1. november ter 25. in 26. december.

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih?

Splošna pravila o rokih v civilnih postopkih so določena v členih od 103 do 111 Zakona III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952.

4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – tj. začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost?

Začetni čas takšnih rokov ureja člen 103(2) Zakona o zakoniku o civilnem postopku:

„Roki, določeni v dneh, izključujejo prvi dan. Prvi dan je datum, na katerega je opravljeno dejanje ali se zgodi drug dogodek (npr. vročitev, razglasitev), na podlagi katerega začne teči rok“.

Začetni čas roka, v katerem se lahko vloži zahtevek za obnovo postopka – razen če začne teči od dneva, na katerega je zadevna stranka izvedela za oviro ali je bila ovira odpravljena – je dan, ko postane odločba pravnomočna (člen 261 Zakona o zakoniku o civilnem postopku).

Rok za vložitev pravnega sredstva zoper odločitve, ki postanejo pravnomočne s sodno odločbo drugostopenjskega sodišča (zahtevek za vrnitev v novo odločanje ali obnova postopka), pa začne teči od dneva, ko je bila odločitev v pritožbenem postopku sporočena zadevni stranki (poslana zadevni stranki).

4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Zakon o zakoniku o civilnem postopku ne razlikuje med različnimi načini pošiljanja.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kdaj začne ta rok teči?

5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih? (Ali je začetek katerega koli roka kakor koli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika? Če da, kako?)

Začetni čas takšnih rokov ureja člen 103(2) Zakona o zakoniku o civilnem postopku. Zato roki, določeni v dneh, ne vključujejo prvega dne, tj. datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi. V zvezi s tem ni pomembno, kako je prejemnik izvedel za dejanje.

5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih?

Vsi roki, opredeljeni v Zakonu o zakoniku o civilnem postopku, vključujejo koledarske dni. Če pa zadnji dan roka ni delovni dan, se rok izteče prvi naslednji delovni dan. Pri presoji upoštevanja roka se sobota in nedelja, ki sta dva dneva počitka, v skladu s sodno prakso štejeta kot dela prosta dneva, če se rok izteče na takšen dan. Določba iz člena 103(4) Zakona o zakoniku o civilnem postopku zato zajema tudi sobote in nedelje.

5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?

Začetni čas rokov, določenih v mesecih ali letih, je enak kot pri rokih, določenih v dneh, in rok se izteče na dan, ki po številki ustreza prvemu dnevu, ali na zadnji dan v mesecu, če temu dnevu ne ustreza noben dan v mesecu, v katerem se rok izteče.

Na vrh straniNa vrh strani

5.d) Kdaj se taki roki končajo? (Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov?)

Roki se iztečejo konec zadnjega dne; vendar se roki za vložitev vlog pri sodišču ali izvedbo dejanj pri sodišču iztečejo že ob koncu uradnih ur. Roki, določeni v mesecih ali letih, se iztečejo na dan, ki po številki ustreza prvemu dnevu, ali na zadnji dan v mesecu, če temu dnevu ne ustreza noben dan v mesecu, v katerem se rok izteče. Izjemni roki ne obstajajo.

6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Če zadnji dan roka ni delovni dan, se rok v skladu s splošnim pravilom, ki se uporablja za vse dogodke, vključno z zgoraj navedenimi dogodki v prihodnosti, izteče prvi naslednji delovni dan. Sobota in nedelja, ki sta dva dneva počitka, se v skladu s sodno prakso štejeta kot dela prosta dneva, če se rok izteče na takšen dan.

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če se, za koliko?

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?

Glede na geografske značilnosti države, vprašanji 7 in 8 za madžarsko civilno procesno pravo nista bistveni.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

Posebna pravila o rokih v določenih vrstah civilnih zadev ne obstajajo. Splošne določbe Zakona o zakoniku o civilnem postopku določajo roke za posebna procesna dejanja, od katerih lahko odstopajo področni zakoni. Hkrati se del Zakona o zakoniku o civilnem postopku, ki ureja nekatere posebne postopke, od splošnih določb razlikuje glede rokov, določenih za nekatere pravne institute. Vendar to velja le za trajanje roka, ker je način izračuna za vse civilne postopke enak.

10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?

Sodišče običajno določi poseben datum za nastop strank pred sodiščem. V nujnih primerih lahko ta postopek pospeši, tako da datum za nastop pred sodiščem sporoči po telefonu ali ustno na obravnavi.

V zvezi s skrajšanjem in podaljšanjem rokov je treba razlikovati med sodnimi roki, ki jih v skladu z ustreznimi zakonskimi določbami določi sodišče, in zakonskimi roki, ki jih določa zakon.

Rokov, ki jih določi sodišče v sodni odločbi za izvedbo dejanj pri sodišču, ni možno skrajšati. Zakonski roki se lahko skrajšajo le v zakonsko določenih primerih. Zakon o zakoniku o civilnem postopku določa, da se lahko rok skrajša le v enem primeru, tj. osemdnevni rok za utemeljitev pritožbe zoper odločbo [člen 257(1)].

Podaljšanje rokov ureja člen 104 Zakona o zakoniku o civilnem postopku. V skladu z njim „lahko sodišče zaradi pomembnih razlogov enkrat podaljša rok, ki ga je določilo; rok – skupaj s podaljšanjem – ne sme presegati petinštirideset dni, razen če je za predložitev izvedenskega mnenja potrebno daljše obdobje. Zakonski roki se lahko podaljšajo le v zakonsko določenih primerih. Če podaljšanje zahteva ena od strank, se zahtevek za to predloži pred iztekom roka; sodišče lahko o zahtevku odloči brez zaslišanja nasprotne stranke.“

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon o zakoniku o civilnem postopku tako opredeljuje sodne in zakonske roke tudi v določbah o podaljšanju. Vedno kadar zakonodaja določa, da se sodna odločba izda takoj, je treba sodne roke glede na splošno stališče sodne prakse določiti tako, da ne presegajo obdobja, ki je potrebno za to, da zadevna stranka opravi potrebno dejanje.

Sodišče mora o zahtevku za podaljšanje sprejeti formalno odločitev (sklep), o kateri obvesti vlagatelja. Sodišče se na lastno pobudo odloči, ali se želi pred odločitvijo o zahtevku posvetovati tudi z nasprotno stranko. Zoper sklep se ni mogoče pritožiti [člen 233(3)(b) Zakona o zakoniku o civilnem postopku]; vendar imajo stranke pravico do ugovora, ki jo lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sodno odločbo.

Zahtevke za podaljšanje sodnega roka lahko največ enkrat vloži katera koli stranka. Če katera koli stranka ne upošteva roka za posamezno dejanje, zadevnega dejanja praviloma ne more več pravno veljavno opraviti. Takšno strogo sankcijo lahko prepreči le z vložitvijo zahtevka za podaljšanje roka.

Zakonski roki se lahko spremenijo le, če to posebej dovoljuje zakon. Procesni zakon ne vsebuje pravila, ki bi v zvezi s tem omogočalo podaljšanje.

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

To vprašanje v primeru Madžarske ni bistveno.

12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?

Sankcije v primeru neupoštevanja roka so navedene v členu 105 Zakona o zakoniku o civilnem postopku. Sankcije so:

Na vrh straniNa vrh strani

„Razen če zakon določa drugače, stranke ne morejo več pravno veljavno opraviti zamujenega dejanja. Posledice zamude – razen v primerih, ki jih določa zakon – so samodejne in za njihov nastanek ni potrebno vnaprejšnje obvestilo. Če v skladu z zakonom posledice zamude nastanejo le v primeru vnaprejšnjega obvestila ali na zahtevo nasprotne stranke, se lahko zamujeno dejanje opravi v roku, navedenem v obvestilu, ali do predložitve zahtevka, če pa je zahtevek predložen na obravnavi, do sprejetja zadevne odločitve. Če katera koli stranka ni opravila dejanja zaradi splošno znanega naravnega dogodka ali kakršne koli druge ovire, na katero ni mogla vplivati, se to ne šteje kot zamuda. Posledice neupoštevanja roka ne veljajo, če je bila vloga poslana sodišču s priporočeno pošto najpozneje zadnji dan roka.“

Nekatere zakonske določbe, ki urejajo roke, v katerih je treba opraviti dejanje, ne določajo pravnih posledic zamude. V teh primerih pravne posledice zamude določijo sodišča z uporabo splošnih pravil.

Zakon določa več izjem od splošnega pravila iz člena 105 Zakona o zakoniku o civilnem postopku:

Prepozna izpolnitev obveznosti stranke se ne šteje kot zamuda, če je utemeljena z zahtevkom za podaljšanje [člen 109(3) Zakona o zakoniku o civilnem postopku] ali če je posledica splošno znanega naravnega dogodka ali kakršne koli druge ovire, na katero stranka ni mogla vplivati. V zvezi z zadnjim razlogom merilo „splošno znano“ velja za oba dogodka. Če zamude stranke ni povzročil splošno znan naravni dogodek ali ovira, na katero stranka ni mogla vplivati, se lahko pravne posledice zamude preprečijo le z zahtevkom za podaljšanje.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri nekaterih vrstah zamude zakon izključuje možnost, da bi se uporabila ustrezna pravna posledica (npr. člena 288 in 265 Zakona o zakoniku o civilnem postopku).

Sodišče lahko primer na zahtevo nasprotne stranke zavrne, če tuja stranka ne izpolni obveznosti plačila jamstva za stroške [člen 157(c) Zakona o zakoniku o civilnem postopku] ali če tožnik ne pride na prvo obravnavo [člen 157(d) Zakona o zakoniku o civilnem postopku]. Ustrezna posledica izostanka z obravnave se uporabi na zahtevo nasprotne stranke, tudi če stranka, ki je v zamudi, ni dokazala pravice do ugovora [člen 135(4) in (5)]. V tem primeru lahko stranka, ki je v zamudi, odpravi zamudo do odločitve sodišča.

13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Če stranka ali njen zastopnik ne pride na sodišče brez lastne krivde ali če zamudi rok brez lastne krivde, se lahko posledice zamude - razen v spodaj navedenih primerih - odpravijo s predložitvijo utemeljitve. Utemeljitve ni mogoče predložiti, če:

  1. zakon izključuje možnost utemeljitve;
  2. se posledice zamude lahko preprečijo brez utemeljitve ali če zamuda ne povzroči negativnih posledic v sodni odločbi;
  3. stranka ne upošteva poznejšega roka, ki se določi na podlagi zahtevka za podaljšanje in
  4. tožnik ne more predložiti utemeljitve v tožbi za vrnitev premoženja.

V skladu z Zakonom o zakoniku o civilnem postopku se lahko z utemeljitvijo odpravijo le zamude, na katere ni mogoče vplivati, tj. nenamerne zamude. Nedolžnost pomeni nekrivdno ravnanje, zato se kot zamude, za katere je oseba kriva, štejejo tudi zamude iz malomarnosti ali neskrbnosti nižje stopnje. Vendar lahko zahteva po pravičnem sojenju iz člena 109(3) Zakona o zakoniku o civilnem zakoniku pomeni izjemo od tega strogega pravila, kadar je to primerno.

Zahtevki za podaljšanje se lahko predložijo v petnajstih dneh. Ta rok začne teči od zamujenega končnega datuma ali zadnjega dne zamujenega roka. Če pa stranka ali njen zastopnik ugotovi zamudo pozneje ali če je ovira odpravljena pozneje, začne rok za zahtevek za podaljšanje teči od trenutka, ko je zadevna stranka izvedela za oviro ali je bila ovira odpravljena. Zahtevka za podaljšanje ni mogoče vložiti več kot tri mesece od zamude. V zahtevku za podaljšanje se navedejo razlogi za zamudo in okoliščine, zaradi katerih je zamuda verjetno nenamerna. Če se rok ne upošteva, se ob vložitvi zahtevka za podaljšanje opravi tudi zamujeno dejanje.

Zahtevki za podaljšanje nimajo odložilnega učinka na postopek ali izvršitev. Če pa obstaja dovolj velika verjetnost, da bo zahtevek za podaljšanje sprejet, lahko sodišče po uradni dolžnosti brez zaslišanja nasprotne stranke začasno prekine postopek ali izvršitev odločbe.

O zahtevku za podaljšanje odloči sodišče, ki je odločalo o zadevi, v kateri je prišlo do zamude, v primeru zamude pritožbenega roka pa ga obravnava sodišče druge stopnje. Če sodišče sprejme zahtevek za podaljšanje, se šteje, da je dejanje stranke, ki je v zamudi, opravljeno v roku, ki ga je zamudila, in sodna obravnava na zamujeni dan se ustrezno preloži. Sodišče odloči tudi o tem, ali mora odločitev, sprejeta na podlagi zamujene obravnave, vzdržati ali jo je treba delno ali v celoti razveljaviti glede na rezultat preložene obravnave.

« Procesni roki - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 31-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo