Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Grčija

Zadnja sprememba: 29-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Grčija

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah 1.
2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? 3.
4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost? 4.
4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)? 4.a)
5. Kdaj začne ta rok teči? 5.
5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih? 5.a)
5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih? 5.b)
5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih? 5.c)
5.d) Kdaj se taki roki končajo? 5.d)
6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali državni praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti? 6.
7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete1), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države članice? Če se, za koliko? 7.
8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev? 9.
10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani? 12.
13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile? 13.

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah

Roki so končni datumi, do katerih je treba dejanje izvršiti ali do katerih ga mora zadevna oseba prejeti, da se lahko zadeva obravnava ali dejanje izvrši. Namen določitve rokov je pospešiti zagotavljanje sodnega varstva in zavarovati pravico do obravnave. Procesni roki imajo procesne posledice, če jih zadevna oseba upošteva ali zamudi. Obstajata dve glavni vrsti rokov: 1) roki za UKREPANJE so tisti, do katerih je treba izvršiti procesno dejanje, kot je zakonski rok za vložitev pritožbe (prim. člen 318(1) Zakonika o civilnem postopku), in 2) PRIPRAVLJALNI roki so tisti, po izteku katerih je treba procesno dejanje izvršiti. Ti roki, kot je rok za poziv tožencu (člen 228 Zakonika o civilnem postopku), so običajno ugodni za toženca, ker mu zagotavljajo čas za pripravo. Razlika med obema vrstama rokov je pomembna, ker se lahko roki za ukrepanje podaljšajo, če se tako dogovorita stranki, medtem ko pripravljalnih rokov ni mogoče podaljšati. Roki za ukrepanje, ki se iztečejo na državni praznik, se iztečejo na naslednji delovni dan, pripravljalni roki pa se iztečejo na dan izteka ne glede na to, ali je to dela prost dan ali državni praznik. Nekateri najpomembnejši procesni roki iz Zakonika o civilnem postopku so:

  1. Rok za poziv strankam po začetku postopka: šestdeset (60) dni pred obravnavo, če pa stranka prebiva v tujini ali se ne ve, kje je, je rok devetdeset (90) dni pred obravnavo (prim. člen 228 Zakonika o civilnem postopku).
  2. Rok za vložitev zahtevka za razveljavitev zamudne sodbe: petnajst (15) dni pred vročitvijo sodbe za stranke, ki se jim sodi v odsotnosti in prebivajo v Grčiji. Če stranka, ki se ji sodi v odsotnosti, prebiva v tujini ali se ne ve, kje je, je rok šestdeset (60) dni pred vročitvijo sodbe (prim. člen 503 Zakonika o civilnem postopku).
  3. Rok za pritožbo: trideset (30) dni od vročitve pravnomočne sodne odločbe, če pritožnik prebiva v Grčiji. Če pritožnik prebiva v tujini ali ni znano, kje je, je rok šestdeset (60) dni od vročitve pravnomočne sodne odločbe. Če pravnomočna sodna odločba ni vročena, je pritožbeni rok tri (3) leta od razglasitve odločbe (prim. člen 518 Zakonika o civilnem postopku).
  4. Rok za revizijo: šestdeset (60) dni, če vlagatelj prebiva v Grčiji. Če vlagatelj prebiva v tujini ali se ne ve, kje je, je rok sto dvajset (120) dni (prim. člen 545 Zakonika o civilnem postopku).
  5. Rok za pritožbo za razveljavitev: trideset (30) dni od vročitve sodne odločbe, če pritožnik prebiva v Grčiji. Če pritožnik prebiva v tujini ali se ne ve, kje je, je rok devetdeset (90) dni od vročitve sodne odločbe. Če sodna odločba ni vročena, je rok za pritožbo za razveljavitev tri (3) leta od razglasitve sodbe (prim. člen 564 Zakonika o civilnem postopku).

Procesni roki so določeni v Zakoniku o civilnem postopku in drugih predpisih, kot so predpisi o zakonskih sporih (razveza zakonske zveze, razveljavitev zakonske zveze itd.), sodnih pozivih za plačilo terjatev, zahtevkih za razveljavitev sodnega poziva za plačilo terjatev zaradi zamude (prim. člen 632 Zakonika o civilnem postopku), sporih v zvezi s plačo, delovnih sporih, sodnih odredbah, izvršitvi in zahtevkih za razveljavitev izvršbe zaradi zamude.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971

Dela prosti dnevi v Grčiji so navedeni v Zakonu št. 1157/1981, čeprav ta seznam ni dokončen. Merilo za dela prosti dan je, da se na ta dan na splošno ne izvršujejo pravni posli, zato so dnevi, ki so dela prosti le za določene poklice ali storitve, nepomembni. Dela prosti dnevi so lahko državni, verski ali drugi prazniki, vključno z lokalnimi ali začasnimi prazniki. Državni prazniki so za državne službe dela prosti dnevi. Merila za državni praznik izpolnjujejo naslednji dnevi: 25. marec (državni praznik), 28. oktober (državni praznik), 1. januar, sveti trije kralji (6. januar), veliki petek, velikonočna sobota, 1. maj, 15. avgust, božič in dan obdarovanja, dan obdarovanja, binkoštni ponedeljek, pepelnica, velikonočni ponedeljek in vse nedelje.

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih?

Členi od 144 do 151 Zakonika o civilnem postopku obravnavajo procesne roke. Glede na izvor roka obstajajo zakonski roki (z zakonom določeni roki, kot so roki za začetek sodnega postopka), sodni roki (roki, ki jih določi sodišče, ki obravnava zadevo, kot je rok za nastop strank pred sodiščem, prim. člen 245 Zakonika o civilnem postopku), odložilni roki (roki, pri katerih se kot sankcija zaradi neizpolnitve obveznosti odloži obravnava) in peremptorni roki (roki, pri katerih je kot sankcija zaradi neizpolnitve obveznosti predvidena izguba pravice). Začetni dan in končni dan rokov sta obravnavana v nadaljevanju. Rok se prekine, če ena od strank umre pred iztekom roka. Če se je prekinjeni rok začel z vročitvijo dokumenta, se nov rok začne z vročitvijo istega dokumenta zakonitim naslednikom umrle osebe. Če se je začel z drugim dogodkom, se novi rok začne z vročitvijo izjave, povezane s tem dogodkom, zgoraj navedenim osebam. Če se zadeva preloži pred iztekom roka, se rok prekine in nov rok začne teči, ko se obravnava zadeve nadaljuje. Obdobje od 1. do 31. avgusta se pri rokih za ukrepanje iz člena 147(7) Zakonika o civilnem postopku ne upošteva (ti roki vključujejo roke za začetek postopka in roke za vložitev zahtevkov za razveljavitev zamudne sodbe).

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon omogoča podaljšanje rokov po dogovoru strank in s soglasjem sodnika. Podaljšajo se lahko zakonski in sodni roki, če to ne vpliva na pravice tretjih oseb. Sodnikov ne zavezuje vsebina zahtevka za podaljšanje in ga lahko po presoji posameznih okoliščin delno sprejmejo ali zavrnejo. To pomeni, da morata stranki navesti in predložiti razloge za podaljšanje. Končno, roki se lahko skrajšajo po dogovoru strank in na podlagi odločitve sodnika. Skrajšajo se lahko vsi zakonski roki, razen rokov za začetek postopka.

4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost?

Rok začne teči dan po začetnem dnevu (a momento ad momentum). Roki se običajno iztečejo ob 19. uri na datum izteka roka. Roki za ukrepanje, ki se končajo na državni praznik, se iztečejo naslednji dan. Roki se podaljšajo tudi, kadar se iztečejo na soboto. Če je tudi drugi dan po izteku roka državni praznik, se rok podaljša na naslednji dan, ki ni državni praznik. Rok začne teči naslednji dan, da se prepreči, da bi se izgubil dan, kadar je začetni dan (običajno vročitev) le malo pred 19. uro. Pri tem ni pomembno, ali je naslednji dan (tj. dan, na katerega začne rok teči) dela prost dan in ali rok vključuje dela proste dni, razen če zakon izrecno določa drugače (prim. člen 632 Zakona o civilnem postopku o zahtevkih za razveljavitev sodnega poziva za plačilo terjatev zaradi zamude).

4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Zakonik o civilnem postopku ne določa, da se roki podaljšajo ali skrajšajo, če se dokumenti pošljejo po pošti ali na drug način.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kdaj začne ta rok teči?

5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih?
[Ali je začetek katerega koli roka kakor koli odvisen od potrdila ali seznanitve prejemnika z dejanjem? Če da, kako?]

Začetni dan se lahko upošteva pri izračunu le, če je to izrecno dovoljeno z zakonom ali v sodni odločbi ali pogodbi. To ne velja za določbo, da začne rok teči z vročitvijo. Zato začnejo pomembni roki za vložitev pritožbe, pritožbe za razveljavitev ali zahtevka za razveljavitev zamudne sodbe teči na dan po vročitvi ali razglasitvi sodbe. Če pa je določeno, da začne rok teči na določen dan, se ta dan pri izračunu upošteva. Če se rok začne z vročitvijo, je dejstvo, da se je o vsebini dokumenta, ki ga je treba vročiti, izvedelo drugače, nepomembno za izračun roka (prim. zgoraj - odgovor 4).

5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih?

Kot je navedeno zgoraj, je dejstvo, da rok vključuje dela proste dni, običajno nepomembno. Delovni dnevi se upoštevajo le, če je to izrecno določeno (na primer pri roku za vložitev zahtevkov za razveljavitev sodnega poziva za plačilo terjatev zaradi zamude, ki se običajno izteče v ponedeljek, 18. aprila (sic)).

5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?

Če je rok določen v mesecih ali letih, je dejstvo, da rok vključuje dela proste dni, prav tako nepomembno.

Na vrh straniNa vrh strani

5.d) Kdaj se taki roki končajo?
[Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov?]

Ker začnejo zakonski ali sodni roki praviloma teči dan po začetnem datumu, se njihov končni datum določi glede na dan po začetnem datumu.

Če je rok določen v letih, se izteče konec istega dne v zadnjem letu. Če je sodna odločba na primer razglašena 8. maja 2000, se triletni pritožbeni rok izteče 9. maja 2003 (pri tem za izračun roka ni pomembno, ali rok vsebuje prestopno leto).

Če je rok določen v mesecih, se izteče konec dne, ki je enak začetnemu dnevu, v zadnjem mesecu. Če takšen dan ne obstaja, se rok izteče zadnji dan v mesecu (pri tem število dni v posameznem mesecu ni pomembno).

Rok pol leta traja šest (6) mesecev in rok štirinajstih dni traja (15) dni.

Če je rok določen v urah, se državni prazniki med rokom pri izračunu ne upoštevajo. Zadnja ura se določi glede na to, kdaj je rok začel teči, in ustreza prvi uri po začetni uri. Če je izjava pod prisego na primer predvidena za 10. uro, je poziv pravočasen, če se vroči ob 9:40.

6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali državni praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Če se rok izteče na državni praznik ali soboto, se podaljša do naslednjega dne, ki ni državni praznik, tudi če se rok začne z dogodkom v prihodnosti.

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete1), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države članice? Če se, za koliko?

Zakonik o civilnem postopku ne določa, da se lahko roki za prebivalce oddaljenih ali ločenih geografskih delov Grčije podaljšajo. Če pa stranka prebiva zunaj Grčije ali se ne ve, kje je, Zakonik o civilnem postopku določa daljši rok, ki je odvisen od postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?

Zakon prav tako ne določa podaljšanja rokov zaradi oddaljenosti ne glede na to, ali je sedež sodišča zelo oddaljen od strankinega prebivališča. Rok je na splošno enak za vse stranke. Vendar pa obstaja posebna določba za stranke, ki prebivajo v tujini.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

Roke za pritožbe/pravna sredstva ureja člen 518(1) Zakonika o civilnem postopku. Če pritožnik prebiva v Grčiji, traja rok trideset (30) dni, če prebiva v tujini ali se ne ve, kje je, pa šestdeset (60) dni. Rok šestdesetih (60) dni ne velja za osebe, ki so začasno v tujini (tj. osebe, ki so na počitnicah ali so odsotne za nekaj dni s posebnim namenom), vendar je njegovo trajanje odvisno od poklicnih ali družinskih okoliščin.

10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?

Grški pravni sistem priznava, da zahteva po pravnem varstvu vključuje dokončno in začasno pravno varstvo ne glede na vrsto spora. Postopek za izdajo sodne odredbe (prim. členi od 682 do 738 Zakonika o civilnem postopku) ureja primere, v katerih lahko sodišče ob upoštevanju nujnosti zadeve ali za preprečitev neposredne nevarnosti odredi ukrepe, s katerimi se zavaruje ali ohrani pravica ali uredijo okoliščine, in jih potem spremeni ali razveljavi. Ker so takšni primeri nujni, mora sodnik določiti čas in kraj obravnave zahtevka za izdajo sodne odredbe ter ukrepati hitro, pri tem pa mora upoštevati pravico strank do obravnave. Zato lahko sodnik po lastni presoji določi način poziva na obravnavo in rok za poziv strank, tudi če stranke prebivajo v tujini ali se ne ve, kje so, obravnavo pa lahko razporedi na nedeljo ali državni praznik. Razen sodnih odredb zgoraj navedeni roki veljajo za druge civilne postopke in zanje ni določeno, da se lahko podaljšajo.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

To v grškem pravnem sistemu ne obstaja.

12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?

Neupoštevanje rokov za ukrepanje nima procesnih posledic. Če se rok, do katerega morajo stranke ukrepati, izteče, stranke pa ne izvedejo ustreznega dejanja, izgubijo pravico. Pri pripravljalnih rokih je posledica drugačna, saj se lahko zadeva na primer zavrže (prim. člen 271(1) Zakonika o civilnem postopku).

13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Vrnitev v prejšnje stanje je pravno sredstvo, ki je zagotovljeno z Ustavo in omogoča, da stranka, ki je zamudila rok zaradi višje sile ali nepoštenega ravnanja druge stranke, zahteva vrnitev v stanje pred iztekom roka.

Vendar zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče vložiti, če temelji na a) krivdi pooblaščenega odvetnika ali pravnega zastopnika vlagatelja, b) okoliščinah, na podlagi katerih je sodnik sprejel odločitev pri proučitvi zahtevka za podaljšanje roka ali preložitev, da bi odobril zadevno podaljšanje ali preložitev. V zahtevku je treba navesti razloge za zamudo roka, dokaze za ugotovitev resnice in listino, ki ni bila upoštevana, ali navesti, da je dejanje že izvršeno. Zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje mora sodišče obravnavati v tridesetih (30) dneh od dneva, ko je prenehala obstajati ovira, ki je predstavljala višjo silo, ali ko se je izvedelo za nepravično ravnanje druge stranke, in novega zahtevka ni mogoče vložiti, če se zgoraj navedeni rok zamudi (prim. členi od 152 do 158 Zakonika o civilnem postopku).

Nadaljnje informacije

1 Na primer: Azori ali Madeira za Portugalsko, čezmorski departmaji in ozemlja za Francijo, Kanarski otoki za Španijo itd.

« Procesni roki - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 29-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo