Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Nemčija

Zadnja sprememba: 05-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Nemčija

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov v civilnih zadevah; na primer procesni roki, zastaralni ali prekluzivni roki, vnaprej določeni roki itd. 1.
2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? Navedite vire zakonodaje. 3.
4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost? 4.
4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)? 4.a)
5.
5.a) Ali je začetek katerega koli roka kakor koli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika? Če da, kako? 5.a)
5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih? 5.b)
5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih? 5.c)
5.d) Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov? 5.d)
6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti? 6.
7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če se, za koliko? 7.
8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev? 9.
10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani? 12.
13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile? 13.

 

1. Različne vrste rokov v civilnih zadevah; na primer procesni roki, zastaralni ali prekluzivni roki, vnaprej določeni roki itd.

a) Procesni roki

V Nemčiji so splošna pravila o procesnih rokih določena v členih od 214 do 229 Zakonika o civilnem postopku, posebne določbe, ki urejajo posebne roke, pa so v ustreznih členih tega zakonika.

Praviloma je treba razlikovati med „pravimi“ roki (eigentliche Fristen), tj. časovnimi obdobji, v katerih lahko osebe, ki so vključene v postopek, opravijo procesna dejanja ali formalnosti ali jih morajo, če ne želijo izgubiti pravice, in „nepravimi“ roki (uneigentliche Fristen), v katerih mora sodišče v skladu z zakonom opraviti nekatera uradna dejanja.

Pravi roki so določeni z zakonom ali jih določi sodišče. Zakonski roki vključujejo „nepodaljšljive roke“ (Notfristen) iz člena 224(2) Zakonika o civilnem postopku, ki jih kot take določa Zakonik o civilnem postopku in jih ni mogoče podaljšati ali skrajšati.

Stranki se lahko dogovorita o skrajšanju sodnih rokov in zakonskih rokov, kar pa ni mogoče pri nepodaljšljivih rokih ali nepravih rokih. Vendar stranki ne moreta podaljšati roka. Sodišče lahko načeloma podaljša ali skrajša rok, ki ga je določilo, zakonske roke pa lahko spremeni le, če to omogoča zakon in le če lahko stranka predloži nujne razloge za takšno dejanje.

Roki, ki so pomembni za stranke v civilnem postopku:

a) V plačilnem postopku

V plačilnem postopku se lahko v skladu s členom 692(3) Zakonika o civilnem postopku vloži ugovor zoper plačilni nalog, v skladu s členoma 700 in 339 Zakonika o civilnem postopku pa se lahko v dveh tednih vloži pritožba zoper sklep o izvršbi.

Na vrh straniNa vrh strani

b) V preiskovalnem postopku
  1. Člen 132 Zakonika o civilnem postopku vsebuje splošno pravilo, v skladu s katerim je treba sodišču pravočasno predložiti pripravljalne spise, da se lahko pošljejo drugi stranki vsaj en teden pred obravnavo, s čimer se zagotovi, da se lahko stranki pripravita na obravnavo v kontradiktornem postopku.
  2. Kadar sodnik določi datum predhodne obravnave, mora v skladu s členom 275(1) in členom 277 Zakonika o civilnem postopku omogočiti tožencu najmanj dva tedna za odgovor. Če sodnik določi, da se izvede pisni predhodni postopek, mora toženec v skladu s členom 276(1) Zakonika o civilnem postopku v nepodaljšljivem dvotedenskem roku sporočiti, ali bo odgovoril na tožbo; v skladu s členom 276(2) Zakonika o civilnem postopku mu lahko sodišče da na voljo še najmanj dva tedna za odgovor na tožbo.
  3. Če toženec v določenem roku ne sporoči, da bo odgovoril na tožbo, lahko tožnik v skladu s členom 331 Zakonika o civilnem postopku zahteva izdajo zamudne sodbe. Sodišče prav tako izda zamudno sodbo, če tožnik ali toženec ne pride na razpisano obravnavo ali ne vloži odgovora na tožbo. Kadar sodišče izda zamudno sodbo, lahko stranka, zoper katero je bila ta sodba izdana, v skladu s členoma 338 in 339 Zakonika o civilnem postopku vloži ugovor v dveh tednih od vročitve sodbe. Če je ugovor dopusten (in najpomembneje predložen v roku), se postopek vrne na stopnjo pred zamudo.
  4. Pritožbo (Berufung) je treba v skladu s členom 517 Zakonika o civilnem postopku vložiti v enem mesecu, razlogi za pritožbo pa se lahko v skladu s členom 520 Zakonika o civilnem postopku predložijo v dveh mesecih. Oba roka začneta teči na dan vročitve popolne sodne odločbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi. Sodišče določi, da je rok za vložitev odgovora na pritožbo najmanj dva tedna.
  5. Kadar pritožbeno sodišče zavrne zahtevek za revizijo, se lahko v skladu s členom 544(1) in (2) Zakonika o civilnem postopku v enem mesecu od vročitve popolne sodne odločbe vloži nov zahtevek zaradi nedopustnosti revizije.
  6. Enomesečni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz člena 548 Zakonika o civilnem postopku je tudi nepodaljšljiv, člen 551 Zakonika o civilnem postopku pa določa, da se lahko pritožbeni razlogi predložijo v dveh mesecih. Oba roka začneta teči na dan vročitve popolne sodne odločbe ali najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi.
  7. Neposredne pritožbe (Beschwerde) zoper sodno odločbo je treba v skladu s členom 569 Zakonika o civilnem postopku vložiti v dveh tednih od vročitve in najpozneje v 5 mesecih in 2 tednih po razglasitvi. Zahtevke za revizijo, ki lahko temeljijo le na kršitvi pravice, je treba v skladu s členom 575(1) Zakonika o civilnem postopku vložiti v enem mesecu od vročitve sodne odločbe, pritožbeni razlogi pa se lahko v skladu s členom 575(2) predložijo največ en mesec pozneje.
  8. Kadar stranka ne izpolni katere koli procesne zahteve iz člena 233 Zakonika o civilnem postopku (npr. nepodaljšljivi rok ali rok za predložitev pritožbenih razlogov), za to pa ni sama odgovorna, lahko zahteva vrnitev v prejšnje stanje. Zahtevek je treba v skladu s členom 234(1) in (2) Zakonika o civilnem postopku vložiti v dveh tednih po odpravi ovire.

2. Seznam različnih dni, ki niso delovni dnevi v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

  • Novo leto: 1. januar
  • Sveti trije kralji: 6. januar (le v Baden-Württembergu, na Bavarskem in v Saški-Anhaltu)
  • Veliki petek: datum se spreminja, vendar je približno konec marca ali začetek aprila
  • Velika noč: datum se spreminja, vendar je približno konec marca ali začetek aprila
  • Velikonočni ponedeljek: datum se spreminja, vendar je približno konec marca ali začetek aprila
  • Praznik dela: 1. maj
  • Vnebohod: maja, datum se spreminja
  • Binkošti: maja, datum se spreminja
  • Binkoštni ponedeljek: maja, datum se spreminja
  • Sveto rešnje telo: datum se spreminja, vendar je približno konec maja in v sredini junija (le v Baden-Württembergu, na Bavarskem, v Hessnu, Severnem Porenju-Vestfaliji, Porenju-Pfalzu, Posarju, Saški in Turingiji)
  • Marijino vnebovzetje: 15. avgust (le na Bavarskem in v Posarju)
  • Dan nemške enotnosti: 3. oktober
  • Dan reformacije: 31. oktober (le v Brandenburgu, Mecklenburg-Zahodnem Pomorjanskem, Saški, Saški-Anhaltu in Turingiji)
  • Vsi sveti: 1. november (le v Baden-Württembergu, na Bavarskem, v Severnem Porenju-Vestfaliji, Porenju-Pfalzu in Posarju)
  • Dan kesanja: datum se spreminja, vendar približno od sredine do konca novembra (le v Saški)
  • Božič: 25. december
  • Dan obdarovanja: 26. december.

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih? Navedite vire zakonodaje.

Člen 222 Zakonika o civilnem postopku določa, da se morajo roki za vse sodne postopke izračunati po pravilih iz členov od 187 do 193 Civilnega zakonika.

Na vrh straniNa vrh strani

Podrobnosti o načinu določitve rokov so navedene v odgovorih na vprašanji 5 in 6.

4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost?

Če je vprašanje povezano s tem, kdaj postane dejanje znotraj roka veljavno in se s tem upošteva rok, je odgovor naslednji:

Procesni roki se upoštevajo, kadar se dejanja ali formalnosti izvršijo do konca dovoljenega dneva, tj. dokument je praviloma poslan sodišču v določenem časovnem obdobju. Bistven dejavnik ni čas pošiljanja, ampak trenutek, ko sodišče prejme dokument. Vendar se lahko dovoljen čas porabi v celoti, tj. do konca zadnjega dneva, čeprav ni verjetno, da bo takrat kdor koli dejansko videl dokument.

Če je vprašanje povezano s tem, kako se določi začetek roka, je odgovor naslednji:

Če je začetek roka določen z dogodkom ali trenutkom dneva, zadevni dan v skladu s členom 187 Civilnega zakonika ni vključen v izračun roka.

4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne. Kadar začne rok teči od vročitve (glejte odgovor na vprašanje 5d)), način vročitve ni pomemben. Dokumenti so vročeni, ko se izročijo prejemniku (člen 177 Zakonika o civilnem postopku) ali se uporabi eden od nadomestnih načinov vročitve iz členov 178, 180 in 181 Zakonika o civilnem postopku (npr. izročitev odraslemu družinskemu članu ali oddaja v poštni nabiralnik).

Na vrh straniNa vrh strani

5.

5.a) Ali je začetek katerega koli roka kakor koli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika? Če da, kako?

Kadar začne rok teči od vročitve (glejte odgovor na vprašanje 5d)), je treba preveriti, da so bili dokumenti dejansko vročeni. V primeru nadomestne vročitve vprašanje, ali je prejemnik dejansko prejel dokument, načeloma ni odločilno. Odločilen dejavnik pa je dejstvo, da je naslov za vročitev (še vedno) prebivališče ali poslovni prostor naslovnika za vročitev.

Če prejemnik ne ve za postopek in se zato ne more pritožiti zoper odločbo, lahko izjemoma zahteva vrnitev v prejšnje stanje (glejte odgovor na vprašanje 13). V zvezi z dejanskim začetkom roka glejte odgovor na vprašanje 5d).

5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih?

Če mora oseba na primer opraviti dejanje ali ji je vročen dokument v ponedeljek 4. aprila 2005 in mora odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred:

  1. ponedeljkom, 18. aprila (koledarski dnevi) ali
  2. petkom, 22. aprila (delovni dnevi)?

Navedeno število dni pomeni le koledarske dni. V tem primeru se rok izteče 18. aprila in ne 22. aprila. Če se rok izteče v nedeljo, soboto ali državni praznik, se rok podaljša do prvega delovnega dne (če bi bil 18. april na primer sobota, bi se rok iztekel v ponedeljek, 20. aprila).

Na vrh straniNa vrh strani

5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?

Kadar se rok ne računa od dne ključnega dogodka ali trenutka, ampak je izražen v mesecih ali letih, se izteče ob koncu dneva zadnjega tedna ali meseca, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, na katerega se je zgodil dogodek ali se je začel rok. Kadar je za začetek roka odločilen začetek dneva, se rok izteče konec dneva v zadnjem navedenem tednu ali mesecu, ki se po imenu ali številu ujema z datumom prvega dne roka.

Kadar se zadnji dan roka, določenega v mesecih, ne ujema z nobenim dnem v mesecu, v katerem se rok izteče, se rok izteče zadnji dan zadevnega meseca (npr. rok začne teči 30. januarja in se izteče 28. februarja).

5.d) Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov?

Rok začne praviloma teči z vročitvijo dokumenta, na katerega je treba odgovoriti, ali odločbe, zoper katero se lahko vloži pravno sredstvo (prim. na primer člen 276(1)(1), 329(2)(2) ali člen 339(1) Zakonika o civilnem postopku). Prav tako člena 517, 548 in člen 569(1)(2) Zakonika o civilnem postopku določajo, da začne rok za vložitev pritožbe (Berufung), zahtevka za revizijo ali naknadne pritožbe (Beschwerde) teči z vročitvijo odločbe; če dokument ni vročen ali dejansko vročen in se zadeva ne reši v skladu s členom 189 Zakonika o civilnem postopku, začne rok teči pet mesecev po razglasitvi sodne odločbe. Rok petih mesecev nadomesti vročitev. Člen 544(1)(2) Zakonika o civilnem postopku vsebuje podobno določbo v zvezi z novimi zahtevki zaradi nedopustnosti revizije, vendar začne v takšnem primeru učinek nadomestne vročitve veljati šest mesecev pozneje.

Na vrh straniNa vrh strani

Začetek rokov zlasti za pravna sredstva, s katerimi se lahko v izjemnih primerih preneha pravna veljavnost sodnih odločb, je različen:

  • Rok za vložitev zahtevkov za vrnitev v prejšnje stanje začne teči na dan, ko se odstrani ovira (člen 234(2) Zakonika o civilnem postopku);
  • rok za vložitev ugovora zaradi kršitve pravice do zaslišanja v skladu s členom 321a Zakonika o civilnem postopku se začne takrat, kadar se izve za kršitev pravice do zaslišanja (člen 321a(2)(1) Zakonika o civilnem postopku);
  • rok za razveljavitev in obnovo postopka (Zakonik o civilnem postopku od člena 578) začne teči na dan, ko stranka izve za razloge za izpodbijanje sodne odločbe, vendar ne pred začetkom pravnomočnosti sodne odločbe (člen 586(2)(1) Zakonika o civilnem postopku).

Rok za vložitev zahtevkov za razveljavitev sodne odločbe, izdane v oklicnem postopku (Zakonik o civilnem postopku od člena 946), začne teči na dan, ko je vlagatelj obveščen o odločbi o izključitvi (člen 958(1)(2) Zakonika o civilnem postopku).

6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan? Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Če se rok izteče na soboto, nedeljo ali državni praznik, se ta dan ne upošteva, rok pa se izteče naslednji delovni dan.

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če se, za koliko?

Ker Nemčija nima takšnih entitet, posebna pravila niso potrebna. Zato nemški Zakonik o civilnem postopku ne določa daljših rokov za osebe, ki živijo v kraju, zelo oddaljenem od pristojnega sodišča. Vendar lahko sodišče odloči, da stranki v skladu s členom 141(1) Zakonika o civilnem postopku ni treba osebno priti na sodišče, če bi bilo to nerazumno, ker je prebivališče stranke „zelo oddaljeno“ od pristojnega sodišča. Glede na splošno dobre prometne povezave nekaj sto kilometrov ne pomeni zelo oddaljenega kraja; vendar je treba vsako zadevo presojati glede na njena glavna dejstva, zato je lahko bistveno na primer vprašanje zdravja stranke.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?

Glejte odgovor na vprašanje 7.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

Nemško materialno in procesno civilno pravo določata na primer naslednje roke:

  1. V skladu s členom 957(2) in členom 958 Zakonika o civilnem postopku se mora tožba za razveljavitev sodne odločbe vložiti v enem mesecu.
  2. V skladu s členom 1059(3) Zakonika o civilnem postopku se lahko arbitražne odločbe izpodbijajo z zahtevkom za razveljavitev, ki se vloži pri sodišču v treh mesecih od prejema odločbe, razen če sta se stranki dogovorili drugače.
  3. Člen 586(1) in (2) Zakonika o civilnem postopku določa, da nepodaljšljivi rok za vložitev tožbe za razveljavitev ali obnovo postopka, ki se je končal z izvršljivo pravnomočno sodno odločbo, traja en mesec od dneva, ko je stranka izvedela za razloge za razveljavitev sodne odločbe.
  4. Sodišče lahko tudi določi rok za vložitev tožbe v zadevah iz člena 494a(1) (neodvisen dokazni postopek) in člena 926(1) Zakonika o civilnem postopku (odvzem prostosti).
  5. Če najemojemalec ni predložil soglasja za zvišanje najemnine po dveh mesecih od prejema zahtevka, lahko najemodajalec v skladu s členom 558b(2) Civilnega zakonika v dodatnih treh mesecih vloži zahtevek za soglasje.
  6. Če delojemalec zahteva, da se razveljavi odpoved delovnega razmerja, mora v skladu s členom 4(1) Zakona o varstvu pred prekinitvijo delovnega razmerja v treh tednih vložiti tožbo pri delovnem sodišču. Če tega roka ne upošteva, se domneva, da je prekinitev delovnega razmerja veljavna.

10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?

Čas in datum za nastop pred sodiščem določi sodišče, čeprav je pri tem omejeno z dolžnostjo, v skladu s katero mora pospešiti postopek, in določbo, da lahko nastop pred sodiščem na soboto, nedeljo ali državni praznik določi le v izjemnih okoliščinah.

Na vrh straniNa vrh strani

Vabilo na sodno obravnavo, na kateri mora stranko obvezno zastopati odvetnik, se mora vročiti vsaj en teden pred obravnavo, v drugih primerih pa je treba upoštevati rok najmanj treh dni; ti roki se lahko skrajšajo le, če ena od strank to zahteva in se s tem strinja tudi druga stranka.

V skladu s členom 141(1) Zakonika o civilnem postopku sodišče zahteva, da se morata ustne obravnave udeležiti obe stranki, če je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja. Če pa stranka živi zelo daleč, lahko sodišče odstopi od zahteve, da se mora stranka osebno udeležiti obravnave, če je nerazumno pričakovati, da bo prišla na sodišče (prim. vprašanje 8), ali če obstajajo drugi pomembni razlogi. „Drugi pomembni razlogi“ v skladu s členom 141(1) Zakonika o civilnem postopku pomenijo kakršen koli razlog, pomemben za stranko, vključno na primer z boleznijo, načrtovanim dopustom, nadurnim delom ali možnimi duševnimi težavami zaradi srečanja z drugo stranko.

Poleg tega mora sodišče v skladu s členom 227(1) Zakonika o civilnem postopku preklicati ali preložiti narok za ustno obravnavo, če stranka vloži zahtevek, v katerem se sklicuje na „pomembne razloge“. Kot pomembni razlogi iz tega člena se ne štejejo neudeležba stranke brez utemeljenega razloga ali neudeležba, ker se stranka brez utemeljenega razloga ni pripravila. Pomembni razlogi vključujejo neupoštevanje roka za pošiljanje vabil in pozivov na obravnavo, nujno spremembo pravnega zastopnika, bolezen priče, pravnega zastopnika ali stranke ali nemožnost udeležbe stranke zaradi smrti bližnjega sorodnika. Sodišče lahko zahteva, da se pomembni razlogi, na podlagi katerih se zahteva preložitev obravnave, utemeljijo, potem pa jih sodišče kritično prouči, pri čemer je takšna proučitev bolj natančna, kadar je obdobje med vložitvijo zahtevka in določenim datumom obravnave krajše. Čeprav so bile sodne počitnice ukinjene, člen 227(3) Zakonika o civilnem postopku še vedno omogoča lažjo preložitev naroka na zahtevo stranke v obdobju od 1. julija do 31. avgusta.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

Ker ne obstajajo pravila o podaljšanju rokov za stranke, ki živijo v zelo oddaljenih krajih, v nemškem pravnem sistemu ni težav glede priznavanja, da lahko takšne določbe obstajajo v drugih krajih.

12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?

Neupoštevanje rokov ima lahko različne pravne posledice:

  1. V skladu s členom 296(1) Zakonika o civilnem postopku so nove vloge, ki se predložijo po izteku roka, dopustne le, če je sodišče prepričano, da se zaradi sprejetja teh vlog ne bo odložila rešitev spora, ali če stranka ustrezno utemelji, zakaj je zamudila s predložitvijo. Vloge, ki se zavrnejo v skladu s to določbo, se ne morejo predložiti niti pritožbenemu organu (člen 531(1) Zakonika o civilnem postopku).
  2. Če toženec med pisnim predhodnim postopkom v skladu s členom 276 Zakonika o civilnem postopku v dveh tednih od vročitve tožbenega predloga ne sporoči, ali bo odgovoril na tožbo, se na zahtevo tožnika zoper njega izda zamudna sodba (členi 276(1)(1), 276(2) in 331(3) Zakonika o civilnem postopku).
  3. Če se izteče rok, v katerem se lahko dolžnik v postopku za plačilni nalog pritoži zoper plačilni nalog (člen 692(1)(3) in člen 694 Zakonika o civilnem postopku), se na zahtevo upnika izda izvršilni nalog (člen 699(1)(1) Zakonika o civilnem postopku).
  4. Če se zamudi rok za vložitev pritožbe, postane odločba pravnomočna (člen 705 Zakonika o civilnem postopku). To velja tudi za neupoštevanje roka za vložitev ugovora zoper zamudno sodbo ali izvršilni nalog. (Ugovor ni pritožba v tehničnem smislu, ker ga prouči organ na isti stopnji in ne na višji.)
    Zaradi neupoštevanja roka za utemeljitev pritožbe (Berufung), zahtevka za revizijo ali naknadne pritožbe (Beschwerde) se zadevno pravno sredstvo zavrne kot nedopustno (prim. členi 522(1), 552(1) in 577(1) Zakonika o civilnem postopku).
  5. Enako velja za novi zahtevek zaradi nedopustnosti revizije (člen 544(2) Zakonika o civilnem postopku).

13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Kadar se rok izteče, ima stranka glede na posledice iz odgovora na vprašanje 12 na voljo naslednja pravna sredstva:

  1. V primerih iz člena 296(1) Zakonika o civilnem postopku se lahko stranka opraviči za zamudo (glejte zgoraj). Sodišče lahko zahteva, da stranka pojasni, zakaj ni odgovorna za neupoštevanje roka. Če je njena razlaga sprejemljiva, mora sodišče upoštevati pozno predloženi predlog.
  2. Stranka, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, se lahko pritoži zoper odločbo (člen 338 Zakonika o civilnem postopku). Če je pritožba dopustna, tj. predložena v pravilni obliki in pravočasno (člena 339 in 340 Zakonika o civilnem postopku), in utemeljena, se postopek vrne na stopnjo pred iztekom roka (člen 342 Zakonika o civilnem postopku).
  3. Pritožiti se je mogoče tudi zoper izvršilni nalog, izdan v postopku za plačilni nalog, ker je izvršilni nalog v skladu s členom 700 Zakonika o civilnem postopku izenačen z zamudnimi sodbami.
  4. Roki za vložitev pravnih sredstev in ugovorov so nepodaljšljivi. Če stranka ni upoštevala nepodaljšljivega roka in za to ni sama odgovorna, lahko zahteva vrnitev v prejšnje stanje (Zakonik o civilnem postopku od člena 233). Pri tem mora upoštevati zakonsko določeno obliko in rok (člen 234 in člen 236(1) Zakonika o civilnem postopku). Dejstva, zaradi katerih stranka ni upoštevala roka, mora pojasniti, hkrati pa morajo biti ta dejstva sprejemljiva (člen 236(2) Zakonika o civilnem postopku). V roku za vložitev zahtevka je treba opraviti tudi neizvedena procesna dejanja, npr. vložitev pritožbe (Berufung).
  5. Vrnitev v prejšnje stanje se lahko zahteva tudi po izteku roka za utemeljitev pritožbe (Berufung), zahtevka za revizijo ali pritožbe (Beschwerde).

« Procesni roki - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 05-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo