Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Francija

Zadnja sprememba: 07-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Francija

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po različnih procesnih pravilih v civilnih zadevah. 1.
2. Seznam dni, ki so predvideni kot dela prosti v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila o rokih v civilnem in gospodarskem pravu? 3.
4. Kadar je treba neko dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kaj velja za začetni čas – t.j. začetni trenutek, ko rok začne teči („terminus a quo”) – za to dejanje ali formalnost? 4.
a) Ali lahko na začetni trenutek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)? a)
5. Kdaj začne ta rok teči: 5.
a) Kadar je tak rok določen v dnevih, ali se šteje tudi dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe, vročitve in/ali objave, od katerega naprej rok teče? a)
b) Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni vključuje koledarske dni ali samo delovne dni? b)
c) Kako je v primeru, ko je tak rok določen v mesecih ali letih? c)
d) Kdaj se takšni roki iztečejo? d)
6. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne? 6.
7. Kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima svoj sedež na matičnem ozemlju države članice (za tiste, ki obsegajo ozemlja, ločena od matične države, ali imajo geografsko ločena ozemlja), ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče na enem izmed teh območij, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini? Če se, za koliko časa? 7.
8. In obratno, kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima svoj sedež na enem izmed teh območij, ki so od matične države geografsko ločena, ali se roki podaljšajo za osebe, ki ne živijo/nimajo stalnega bivališča na teh območjih, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini? 8.
9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih ali gospodarskih zadev? 9.
10. Ali lahko sodišča v nujnih primerih ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In obratno, ali se lahko ti roki podaljšajo? 10.
11. Kadar se dejanje, ki ga lahko opravi stranka, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, tej stranki napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost glede roka? 11.
12. Katere sankcije sledijo nespoštovanju rokov? 12.
13. Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile? 13.

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po različnih procesnih pravilih v civilnih zadevah.

Zraven procesnih rokov pozna francoska zakonodaja tudi prekluzivne in zastaralne roke.  

Zastaralni rok („délai de prescription“) je rok, ob koncu katerega oseba pridobi določeno pravico (v tem primeru ga imenujemo „pridobitveni/pozitivni zastaralni rok“), ali pa imetnik pravice ob nespoštovanju roka svojo pravico izgubi („rok prenehanja/negativni zastaralni rok“). Zastaralni rok se lahko prekine ali pretrga.  

Prekluzivni rok („délai de forclusion“) pa omejuje trajanje pravice do tožbe. Ustreza pojmu, ki ga v pravu poznamo kot „zastaranje tožbe“. Ne smejo se prekiniti. Ponavadi se tudi ne smejo pretrgati. Toda v skladu s členom 2244 francoskega Civilnega zakonika pa jih vendarle lahko pretrgajo določena dejanja, kot so na primer vročitev, plačilni nalog ali rubež.

Procesni roki so tisti, ki se uporabljajo na sodišču, ko je slednje enkrat že vključeno. Določeni so z zakonom ali pa jih določi sodišče. Za razliko od prekluzivnih rokov pravica do tožbe tukaj ne ugasne. Ne sme se jih pretrgati niti prekiniti.

2. Seznam dni, ki so predvideni kot dela prosti v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Veljavna besedila navajajo naslednje dela proste dni:

  • nedelja,
  • 1. januar,
  • velikonočni ponedeljek,
  • 1. maj,
  • 8. maj,
  • vnebohod,
  • binkoštni ponedeljek,
  • 14. julij,
  • Marijino vnebovzetje (15. avgust),
  • dan vseh svetih (1. november),
  • 11. november,
  • božič (25. december).

V nekaterih francoskih departmajih in „collectivités territoriales“ so se uvedli prazniki v spomin na odpravo suženjstva: 27. maj na otoku Guadeloupe, 10. junij v Gvajani, 22. maj na Martiniku, 20. december na Reunionu in 27. april na otočju Mayotte.

Na vrh straniNa vrh strani

V departmajih na območju Alsace-Moselle, sta t.i. Boxing Day (26. december) in veliki petek tudi praznika.

3. Katera so splošna pravila o rokih v civilnem in gospodarskem pravu?

V splošnem pravu določa člen 2262 Civilnega zakonika, da je zastaralni rok 30 let. Toda k temu pravilu so možne tudi številne izjeme, zlasti pri zahtevkih v zvezi z nepogodbeno civilno odgovornostjo, za katere velja zastaralni rok deset let od dogodka oziroma poslabšanja škode/poškodbe.

Po drugi strani pa se zdaj pripravlja reforma zakonodaje o zastaranju v civilnih zadevah. V skladu z zakonskim osnutkom, ki ga je sprejel senat (ne pa še narodna skupščina), bi se rok prenehanja/negativni zastaralni rok skrajšal na pet let.

Prekluzivni roki in procesni roki se razlikujejo glede na primere in postopke.

4. Kadar je treba neko dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kaj velja za začetni čas – t.j. začetni trenutek, ko rok začne teči („terminus a quo”) – za to dejanje ali formalnost?

Pri procesnih rokih, kadar se mora neko dejanje ali formalnost opraviti pred iztekom roka, člen 640 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da rok začne teči na dan dejanja, dogodka, odločbe ali vročitve, ki rok sprožijo.

To pravilo se, ob upoštevanju posebnih določb, uporabi tudi pri prekluzivnih in zastaralnih rokih. Torej se v skladu s členom 2270(1) Civilnega zakonika zahtevki v zvezi z nepogodbeno civilno odgovornostjo izločijo po izteku desetih let od dogodka oziroma poslabšanja škode/poškodbe.

Na vrh straniNa vrh strani

a) Ali lahko na začetni trenutek roka vpliva oziroma ga spremeni način pošiljanja ali vročitve listin (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Člen 653 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da velja, kadar se obvešča preko sodnega uradnika, za datum vročitve tisti dan, ko se obvestilo osebi dostavi na naslov stalnega bivališča, ali tisti dan, ko se sestavi poročilo, v katerem sodni uradnik navede postopek določitve mesta, kjer se nahaja oseba, na katero je pisanje naslovljeno.

V skladu s členoma 668 in 669 novega Zakonika o pravdnem postopku se za osebo, ki mora opraviti neko dejanje, upošteva kot datum vročitve po pošti tisti dan, ko je bila pošiljka odposlana; za osebo, ki ji je pisanje vročeno, pa datum prejema pisanja. Za datum odpošiljatve obvestila po pošti velja datum na štampiljki službe za pošiljanje. Za datum dostavitve velja datum na potrdilu o prejemu ali datum parafiranja. Za datum prejema obvestila po priporočenem pismu z obvestilom pošte o prispetju pošiljke velja datum na poštni štampiljki, ko je pismo dostavljeno naslovniku.

Z odstopanjem od navedenih določb člen 647(1) novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da se kot datum vročitve pisanja v „collectivité d’outre-mer” (čezmorsko ozemlje), v Novi Kaledoniji ali v tujini za osebo, ki mora opraviti neko dejanje, šteje datum, ko je sodni uradnik ali sodna pisarna pisanje odposlala, v drugih primerih pa datum, ko pristojno javno tožilstvo pošiljko prejme.

5. Kdaj začne ta rok teči:

a) Kadar je tak rok določen v dnevih, ali se šteje tudi dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe, vročitve in/ali objave, od katerega naprej rok teče?

V skladu s členom 641 novega Zakonika o pravdnem postopku se, kadar je rok določen v dnevih, dan dejanja, dogodka ali odločbe, ali obvestitve, ki tek roka sproži, ne šteje.

Na vrh straniNa vrh strani

Način vročitve ne vpliva na začetni trenutek roka. V primeru, da pošiljka osebi ni dostavljena, pa obstajajo določbe, ki lahko začetni trenutek roka odložijo do dne vročitve listin tej osebi ali do datuma, ko se na podlagi tega pisanja začnejo izvršilni ukrepi.

b) Kadar je rok določen v dnevih, ali navedeno število dni vključuje koledarske dni ali samo delovne dni?

Na primer, če mora oseba opraviti procesno dejanje ali če je bila osebi listina vročena v ponedeljek, 4. aprila 2005, in je nanjo dolžna odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred:

  1. ponedeljkom, 18. aprila 2005 (koledarski dnevi) ali
  2. petkom, 22. aprila 2005 (delovni dnevi)?

Člen 642 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da se rok, ki se izteče v soboto, nedeljo ali na državni ali drugi praznik, podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

To torej pomeni, da rok teče neprekinjeno in zajema tudi nedelje in praznike, se pa podaljša, kadar se izteče v soboto, nedeljo ali na državni ali drugi praznik.

c) Kako je v primeru, ko je tak rok določen v mesecih ali letih?

Kot določa člen 641 novega Zakonika o pravdnem postopku, se rok, določen v mesecih ali letih, izteče na tisti dan zadnjega meseca ali leta, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči (dan dejanja, dogodka, odločbe ali vročitve, ki tek roka sproži). Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se rok izteče na zadnji dan v tem mesecu.

Kadar je rok določen v mesecih in dneh, se najprej štejejo meseci, potem dnevi.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravilo, določeno s členom 642 novega Zakonika o pravdnem postopku (glej prejšnje vprašanje) velja za vse roke, ne glede na to, ali so določeni v dnevih, mesecih ali letih.

d) Kdaj se takšni roki iztečejo?

Kot je razloženo zgoraj, člen 642 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da se vsi roki iztečejo ob polnoči zadnjega dne, razen kadar se podaljšajo v primeru izteka roka v soboto, nedeljo ali na državni ali drugi praznik.

Kot je navedeno zgoraj, se vsi roki začnejo na dan dejanja, dogodka, odločbe ali vročitve, ki tek roka sprožijo.

6. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prost dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Kot je navedeno zgoraj, se rok, ki bi se iztekel v soboto, nedeljo ali na državni ali drugi praznik, podaljša do prvega naslednjega delovnega dne.

Začetni trenutek roka mora biti določen ali pa se ga mora dati določiti. Po potrebi ga lahko preveri sodišče. Posledično se lahko podaljšanje roka do prvega naslednjega delovnega dne, uporabi v vseh primerih in v vseh postopkih.

7. Kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima svoj sedež na matičnem ozemlju države članice (za tiste, ki obsegajo ozemlja, ločena od matične države, ali imajo geografsko ločena ozemlja), ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče na enem izmed teh območij, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini? Če se, za koliko časa?

Člen 643 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da kadar se tožba vloži pri sodišču s sedežem v matični Franciji, se roki za nastop pred sodiščem, vložitev pritožbe, predlog za razveljavitev, predlog za revizijo, in kasacijsko pritožbo podaljšajo za:

Na vrh straniNa vrh strani

  • en mesec za osebe, ki živijo v čezmorskih departmajih ali na čezmorskih ozemljih,
  • dva meseca za osebe, ki živijo v tujini.

8. In obratno, kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima svoj sedež na enem izmed teh območij, ki so od matične države geografsko ločena, ali se roki podaljšajo za osebe, ki ne živijo/nimajo stalnega bivališča na teh območjih, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini?

Člen 644 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da kadar se tožba vloži pri sodišču s sedežem v čezmorskem departmaju, se roki za nastop pred sodiščem, vložitev pritožbe, predlog za razveljavitev in predlog za revizijo podaljšajo za:

  • en mesec za osebe, ki ne živijo v tem departmaju in za osebe, ki živijo v posameznih regijah departmaja, ki jih določi prvi predsednik,
  • dva meseca za osebe, ki živijo v tujini.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih ali gospodarskih zadev?

Teoretično člen 538 novega Zakonika o pravdnem postopku določa, da je rok za pritožbo v spornih zadevah en mesec, v nespornih pa petnajst dni. Vendar pa nekaj besedil odstopa od tega pravila. Na primer, rok za vložitev pritožbe je 15 dni za začasne odredbe, odločbe sodišča, ki izvaja izvršbo, odredbe družinskega sodišča, odločbe sodnikov na sodiščih za mladoletnike za pomoč na področju izobraževanja itn.

10. Ali lahko sodišča v nujnih primerih ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In obratno, ali se lahko ti roki podaljšajo?

V nujnih primerih lahko sodniki skrajšajo rok za nastop pred sodiščem in določijo poseben datum. In obratno, sodniki lahko odložijo obravnavo primera na kasnejši datum, tako da lahko stranke nastopijo pred sodiščem.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kadar se dejanje, ki ga lahko opravi stranka, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, tej stranki napove v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi ugodnost glede roka?

Kot določa člen 647 novega Zakonika o pravdnem postopku, kadar je pisanje, ki je naslovljeno na stranko, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, osebno vročeno v kraju, kjer za osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, za obvestitev veljajo samo roki, do katerih so upravičeni slednji.

12. Katere sankcije sledijo nespoštovanju rokov?

Konec zastaralnega ali iztek prekluzivnega roka pomeni, da stranka izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje, in se sankcionira s spoznanjem procesnega dejanja za nesprejemljivo, zaradi česar se vloga razglasi za nesprejemljivo brez proučitve njene vsebine.

Kazni za nespoštovanje procesnega roka, ki jih določa zakon ali naloži sodišče, so različne glede na namen roka in naravo zahtevanega procesnega dejanja. Posledica nespoštovanja roka za nastop pred sodiščem je razveljavitev sodbe, izdane pred iztekom roka, če tožena stranka ni nastopila pred sodiščem. Neskrben odnos strank se ponavadi kaznuje z umikom s seznama. Neizpolnitev procesnih formalnosti se sankcionira z ničnostjo.

13. Če se rok izteče, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Ni določb za vrnitev v prejšnje stanje, če ugasne pravica opraviti procesno dejanje pred sodiščem, kar je pravni učinek izteka zastaralnega ali prekluzivnega roka.

Kadar pa pravni instrumenti to dopuščajo, lahko sodnik stranki spregleda posledice izteka roka. Tako člen 540 novega Zakonika o pravdnem postopku omogoča spregled posledic izteka roka za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo ali zoper sodbo, ki se šteje za kontradiktorno, kadar je bila stranka ne po svoji krivdi prepozno seznanjena s sodbo, da bi še lahko proti njej ukrepala, ali kadar ni mogla ukrepati.

Na sodnikovo odločitev o zastaranju nekega procesnega dejanja se je mogoče pritožiti ali vložiti zahtevo za razveljavitev. Ničnost postopek zaustavi, vendar pa dopušča vložitev tožbe. Torej se lahko vloži nov zahtevek pod pogojem, da se izkaže, da ni bilo razlogov, da bi pravica do vložitve tožbe ugasnila, zlasti zaradi zastaranja.

Zoper odločbo o umiku primera s seznama se ni mogoče pritožiti. Kljub temu pa pravna podlaga za tožbo še naprej obstaja tudi po umiku s seznama.  Posledično zastaranje, ugotovljeno z odločbo, ostaja prekinjeno. Izpolnitev formalnosti, zahteva za ponovno umestitev primera na seznam, je dovolj za prekinitev mirovanja postopka, do katerega je prišlo zaradi umika s seznama.

« Procesni roki - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo