Evropska komisija > EPM > Procesni roki > Češka republika

Zadnja sprememba: 16-04-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Procesni roki - Češka republika

 

KAZALO

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po različnih procesnih pravilih v civilnih zadevah; 1.
1.a) roki v materialnem pravu 1.a)
1.b) roki v procesnem pravu 1.b)
1.c) zastaralni roki 1.c)
1.d) rok za priposestvovanje 1.d)
2. Seznam različnih dni, ki so predvideni kot dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971. 2.
3. Katera so splošna pravila, ki se nanašajo na roke različnih civilnih postopkov? 3.
4. Kadar je treba neko dejanje ali formalnost izvesti v danem roku, kdaj začne teči rok – tj. trenutek, ko začne ta rok teči („terminus a quo“) – za to dejanje ali formalnost? 4.
4.a) Ali lahko način prenosa ali vročitve dokumentov (osebna vročitev prek izvršitelja ali poštne službe) vpliva na začetek teka roka oziroma ali lahko spremeni dan, na katerega rok začne teči? 4.a)
5. Kdaj začne teči ta rok: 5.
5.a) Kadar je tak rok določen v dnevih, ali se šteje tudi dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe ali datum vročitve in/ali obvestila, od katerega naprej rok teče? 5.a)
5.b) Kadar je rok izražen s številom dni, ali navedeno število dni vključuje koledarske dneve ali samo delovne dneve? 5.b)
5.c) Kadar je tak rok določen v mesecih ali letih? 5.c)
5.d) Kdaj potečejo taki roki? 5.d)
6. Če rok poteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prosti dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne? 6.
7. Kadar se zahtevek predloži sodišču, ki ima sedež na celinskem ozemlju države članice (za tiste, ki obsegajo enote, ločene od matične države, ali imajo geografsko ločene enote 1), ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v eni od teh enot, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini? Če se, za koliko časa? 7.
8. In obratno, kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima sedež v eni od teh enot, ki je geografsko ločena od celine, ali se roki podaljšajo za osebe, ki ne živijo/nimajo stalnega bivališča v teh enotah, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini? 8.
9. Ali obstajajo roki za pritožbe, ki so specifični za določene civilne zadeve? 9.
10. Ali lahko sodišča v sili ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In nasprotno, ali se ti roki lahko podaljšajo? 10.
11. Kadar se dejanje, namenjeno stranki, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za tiste osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi pravico do takega roka? 11.
12. Katere sankcije sledijo neupoštevanju rokov? 12.
13. Če rok poteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki niso upoštevale rokov? 13.

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po različnih procesnih pravilih v civilnih zadevah;

Roke za priposestvovanje in zastaralne roke ureja materialno pravo Češke republike. Člen 122 spodaj omenjenega Civilnega zakonika vsebuje splošna pravila za računanje rokov (ki se uporabljajo tudi za roke za priposestvovanje in zastaralne roke, ne pa za roke v procesnem pravu). V ustavi ni nobene določbe o rokih v zvezi s procesnimi pravili v civilnih zadevah.

Obstaja razlika med konceptom poteka roka v materialnem pravu (po katerem je treba izvršiti obveznost do zadnjega dne roka, sicer zastara) v primerjavi z rokom v procesnem pravu, kjer je treba na primer oddati pritožbo na pošto najpozneje zadnji dan roka.

1.a) roki v materialnem pravu

Civilni zakonik (Zakon št. 40/1964 Coll.), člen 122 – splošno pravilo za računanje rokov

  1. Rok, določen v dnevih, začne teči na dan po nastanku dogodka, ki je odločilen za začetek roka. Polovica meseca se opredeli kot petnajst dni.
  2. Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča na dan, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko se je zgodil dogodek, od katerega začne teči rok. Če v zadnjem mesecu ni takega dne, se rok izteče na zadnji dan omenjenega meseca.
  3. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik, velja, da se izteče na najbližji delovni dan.
1.b) roki v procesnem pravu

Zakon o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.), člen 55 in naslednji

Roki

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 55

Če ta zakon ne določa roka za izvedbo dejanja, je predsednik senata tisti, ki po potrebi določi rok. Predsednik senata lahko podaljša rok, ki ga je določil.

Člen 56

  1. Rok ne začne teči proti osebi, ki je izgubila sposobnost stranke v postopku ali sposobnost nastopanja pred sodiščem, ali proti osebi, za katero je sodišče odredilo, da jo mora zastopati pravni zastopnik (člen 23).
  2. Če v pravdo vstopi drug udeleženec, pravni zastopnik ali skrbnik udeleženca, začne rok proti tej osebi teči od trenutka, ko je vstopila v pravdo.

Člen 57

  1. Dan, ko so nastale razmere, zaradi katerih je začel teči rok, se ne šteje v obdobje, ki ga opredeljuje rok; to ne velja, če je rok določen po urah.
  2. Roki, določeni v tednih ali letih, se iztečejo na dan, ki ima enak datum kakor dan, ko so nastale razmere, zaradi katerih je začel teči rok, in če v mesecu ni takega dne, se iztečejo zadnjega dne v mesecu. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik, je zadnji dan roka prvi naslednji delovni dan. Roki, določeni v urah, se končajo ob uri, ki je enaka tisti, ko se je pripetilo dejstvo, zaradi katerega je začel teči rok.
  3. Šteje se, da so bili roki upoštevani, če je na zadnji dan roka dejavnost na sodišču opravljena ali vloga predložena organu, ki se je dolžan izreči o njej.

Člen 58

  1. Sodišče oprosti neupoštevanje roka, če se ga udeleženec v postopku ali njegov zastopnik ni držal iz opravičenih razlogov, in zato ni mogel opraviti dejanja, do katerega je bil upravičen. Predlog je treba vložiti v petnajstih dneh po tem, ko je prenehal obstajati omenjeni razlog, in obenem opraviti tudi zamujeno dejanje.
  2. Sodišče lahko prizna zapoznelo predložitev udeleženca in mu tako oprosti opustitev upoštevanja roka.
1.c) zastaralni roki

Civilni zakonik (Zakon št. 40/1964 Coll.), člen 101 in naslednji

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 101

Razen če določbe v nadaljevanju ne določajo drugače, je zastaralni rok tri leta in začne teči od dne, ko je mogoče prvič uveljaviti pravico.

Člen 102

V zvezi s pravicami, ki se morajo uveljavljati najprej pri posamezniku ali pravni osebi, začne zastaralni rok teči od dne uveljavljanja pravice na ta način.

Člen 103

Če sta se stranki dogovorili za izvršitev obveznosti po obrokih, začne zastaralni rok posameznih obrokov teči od datuma njihove zapadlosti. Če celotni dolg zapade v plačilo zaradi enega neporavnanega obroka (člen 565), začne zastaralni rok teči od datuma zapadlosti neporavnanega obroka.

Člen 104

razveljavljen

Člen 105

V zvezi s pravico zakonitega dediča, da zahteva izročitev zapuščine (člen 485), začne zastaralni rok teči od trenutka, ko je postala odločba o končanih zapuščinskih postopkih pravnomočna in dokončna.

Člen 106

  1. Pravica do nadomestila škode zastara v dveh letih od dne, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za odgovorno osebo.
  2. Pravica do nadomestila škode zastara najpozneje v treh letih, v zvezi z namerno povzročeno škodo pa v desetih letih od dne, ko se je pripetil škodni dogodek; to pravilo se ne uporablja za škodo, povzročeno zdravju.
  3. Če je škoda nastala zaradi kršitve pravne obveznosti kot posledica korupcije, pravica do nadomestila škode zastara najpozneje v treh letih od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za škodo in odgovorno osebo in najpozneje v desetih letih od dne podkupljivega dejanja.

Člen 107

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Pravica zahtevati izročitev neupravičene obogatitve zastara v dveh letih od dne, ko je upravičenec izvedel za neupravičeno obogatitev in osebo, ki se je neupravičeno okoristila.
  2. Pravica zahtevati izročitev neupravičene obogatitve zastara najpozneje v treh letih, za namerno neupravičeno obogatitev pa v desetih letih od dne, ko je nastala.
  3. Če so stranke neveljavne ali razveljavljene pogodbe dolžne vrniti druga drugi vse, kar so prejele v skladu s pogodbo, sodišče upošteva ugovor zastaranja samo, če bi lahko zastaranje uveljavljala tudi druga stranka.

Člen 108

Pravice v zvezi s prevozom zastarajo v enem letu, razen pravice do nadomestila škode v zvezi s prevozom oseb.

Člen 109

Pravica, povezana s služnostjo, zastara, razen če se izvršuje deset let.

Člen 110

  1. Pravica, dodeljena s pravnomočno in dokončno odločbo sodišča ali drugega organa, zastara v desetih letih od dne, ko bi morala odgovorna oseba ukrepati v skladu z odločbo. Pravica, ki jo je dolžnik pisno priznal glede pravnega naslova in vsote, zastara v desetih letih od dne njenega priznanja; če pa je v priznanju omenjen rok plačila, začne zastaralni rok teči od poteka tega roka plačila.
  2. Enak zastaralni rok se uporablja za posamezne obroke, če se je izpolnitev obveznosti razdelila z odločbo ali priznanjem; zastaralni rok za posamezne obroke začne teči na dan njihove zapadlosti. Če celotni dolg zapade v plačilo zaradi neizpolnitve enega obroka (člen 565), začne desetletni zastaralni rok teči od datuma zapadlosti neporavnanega obroka.
  3. Obresti in zaporedne izpolnitve obveznosti zastarajo v treh letih; če pa se pravnomočno in dokončno dodelijo ali pisno priznajo, se ta zastaralni rok uporablja samo za obresti in zaporedne izpolnitve obveznosti, ki so zapadle potem, ko je odločba postala pravnomočna in dokončna ali ko so bile priznane.

Trgovinski zakonik (Zakon št. 519/1991 Coll.), člen 397 predvideva 4-letni rok za priposestvovanje v primerih, ki jih ureja ta zakonik.

Na vrh straniNa vrh strani

Razen če je v zakoniku predvideno kako drugače za posamezne pravice, je rok zastaranja štiri leta.

1.d) rok za priposestvovanje

Civilni zakonik (Zakon št. 40/1964 Coll.), člen 134

  1. Zakoniti posestnik postane lastnik, če ima premičnine neprekinjeno v posesti vsaj tri leta in nepremičnine vsaj deset let.
  2. Lastninske pravice na ta način ni mogoče pridobiti na stvareh, na katerih lastninska pravica ni mogoča, ali na stvareh, ki so lahko samo v lasti države ali pravnih oseb, ki jih določa zakon (člen 125).
  3. Rok iz prvega odstavka vključuje tudi obdobje, v katerem je zakoniti pravni prednik imel pravno veljavno posest nad stvarjo.
  4. Določbe, ki urejajo potek zastaralnega roka, se ustrezno uporabljajo za začetek in potek roka iz prvega odstavka.

2. Seznam različnih dni, ki so predvideni kot dela prosti dnevi v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Zakon št. 245/2000 Coll. o državnih praznikih:

1. 1. novi dan češke neodvisnosti; novo leto

velikonočni ponedeljek

1. 5. praznik dela

8. 5. dan osvoboditve

5. 7. Ciril-Metodov dan

6. 7. dan Jana Husa

28. 9. dan Sv. Venceslava (dan češke suverenosti)

28.10. dan samostojnosti Češkoslovaške

17.11. dan boja za svobodo in demokracijo

24.12. božični večer

25.12. božič

26.12. dan obdarovanja

3. Katera so splošna pravila, ki se nanašajo na roke različnih civilnih postopkov?

Glej odgovor 1b).

Na vrh straniNa vrh strani

4. Kadar je treba neko dejanje ali formalnost izvesti v danem roku, kdaj začne teči rok – tj. trenutek, ko začne ta rok teči („terminus a quo“) – za to dejanje ali formalnost?

Za začetek roka se po navadi šteje tisti dan, ki sledi dnevu določenega dogodka.

4.a) Ali lahko način prenosa ali vročitve dokumentov (osebna vročitev prek izvršitelja ali poštne službe) vpliva na začetek teka roka oziroma ali lahko spremeni dan, na katerega rok začne teči?

Ne.

5. Kdaj začne teči ta rok:

5.a) Kadar je tak rok določen v dnevih, ali se šteje tudi dejanski datum dejanja, dogodka, odločbe ali datum vročitve in/ali obvestila, od katerega naprej rok teče?

Glej odgovor 4.

[Ali je začetek katerega koli roka na kakršen koli način odvisen od tega, kdaj prejemnik prejme določen dokument ali izve za določeno dejanje? Če je, kako?]

Za rok v zvezi z nadomestilom škode glej člen 106 Civilnega zakonika (Zakon št. 40/1964 Coll.)

Člen 106

  1. Pravica do nadomestila škode zastara v dveh letih od dne, ko je oškodovanec izvedel za škodo in odgovorno osebo.
  2. Pravica do nadomestila škode zastara najpozneje v treh letih, v zvezi z namerno povzročeno škodo pa v desetih letih od dne, ko se je pripetil škodni dogodek; to pravilo se ne uporablja za škodo, povzročeno zdravju.
  3. Če je škodo povzročila kršitev pravne obveznosti kot posledica korupcije, pravica do nadomestila škode zastara najpozneje v treh letih od trenutka, ko je oškodovanec izvedel za škodo in odgovorno osebo, in najpozneje v desetih letih od dne podkupljivega dejanja.

Za rok v zvezi s pritožbo na podlagi člena 204 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.) je določen 15-dnevni rok od vročitve sodbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 204

  1. Pritožba se lahko vloži v petnajstih dneh po vročitvi pisne odločbe na sodišču, ki je izdalo odločbo, zoper katero se vlaga pritožba. Če je sodišče izdalo popravni sklep v zvezi z razsodbo, začne ta rok ponovno teči, ko postane popravni sklep pravnomočen in dokončen.
  2. Pritožba se šteje za pravočasno, čeprav se je vložila po preteku petnajstdnevnega roka, če se je pritožnik ravnal po nepravilnem pravnem pouku sodišča v zvezi s pritožbo. Če odločba ne vsebuje pravnega pouka o pritožbi, o pritožbenem roku ali o sodišču, na katerem je treba vložiti pritožbo, ali če odločba vsebuje nepravilni pravni pouk, da pritožba ni dovoljena, se pritožba lahko vloži v treh mesecih od vročitve.
  3. O oprostitvi zamujenega pritožbenega roka odloča sodišče prve stopnje. Zamuda pritožbenega roka se ne oprosti pri pritožbi proti odločbi o razvezi zakonske zveze in razglasitvi zakonske zveze za neveljavno ali neobstoječo; določba iz drugega stavka drugega odstavka se v teh primerih ne uporablja.

Zamudna sodba v skladu s členom 153b Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.)

Člen153b

  1. Če je bila vročitev tožbe in sodnega poziva na obravnavo tožencu ustrezno in osebno opravljena (člen 45) vsaj deset dni ali, v primerih iz člena 118b, trideset dni pred datumom naroka, če je bil toženec opozorjen na posledice svojega izostanka na naroku in če se ne udeleži prvega naroka v danem primeru brez utemeljenega in pravočasnega opravičila, se tožnikove izjave v tožbi o dejanskih okoliščinah spora štejejo za neizpodbitne; na podlagi tega sodišče lahko odloči o tožbi z zamudno sodbo, če tožnik to predlaga.

Plačilni nalog v skladu s členom 172 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.)

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 172

  1. Sodišče lahko izda plačilni nalog celo brez izrecne zahteve tožnika in brez zaslišanja toženca, če tožba vključuje pravico do denarnega plačila, pravica pa izhaja iz dejstev, ki jih navaja tožnik. Plačilni nalog zahteva od toženca, da plača zahtevano terjatev in stroške sodnih postopkov v 15 dneh od prejetja plačilnega naloga ali da v enakem roku spodbija nalog pri sodišču, ki ga je izdalo.
  2. Plačilnega naloga ni mogoče izdati:
    1. če je zadeva taka, da bi jo moral obravnavati in odločati o njej senat;
    2. če ni znano, kje je toženec;
    3. če je treba vročiti plačilni nalog tožencu v tujini.
  3. Če sodišče ne izda plačilnega naloga, odredi sodno obravnavo.

Vloži se lahko tudi predlog za obnovo postopka v skladu s členom 233 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.), rok zanj pa je 3 mesece od dne, ko je oseba, ki predlaga obnovo, izvedela za razlog za obnovo postopka, ali od trenutka, ko je lahko zaprosila zanjo; toda ta rok se ne konča pred potekom treh mesecev od dne, ko je postala izpodbijana odločba pravnomočna in dokončna.

Vloži se lahko tudi ničnostna tožba v skladu s členom 234 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.), rok zanjo pa je 3 mesece od vročitve izpodbijane odločbe.

V skladu s členom 240 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.) se lahko vloži revizija, rok zanjo pa je 2 meseca od vročitve odločbe pritožbenega sodišča.

5.b) Kadar je rok izražen s številom dni, ali navedeno število dni vključuje koledarske dneve ali samo delovne dneve?

Vključuje koledarske dneve, toda če rok poteče v soboto ali nedeljo, glej odgovor 6.

Na vrh straniNa vrh strani

Če mora, na primer, oseba ukrepati ali če ji je dokument vročen v ponedeljek, 4. aprila 2005, in mora odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred:

i) ponedeljkom, 18. aprila (koledarski dnevi)

14 dni se lahko šteje kot 2 tedna, zato se uporablja spodaj navedeni člen.

Člen 57 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.)

(2) Roki, določeni v tednih ali letih, se iztečejo na dan, ki ima enak datum kakor dan, ko so nastale razmere, zaradi katerih je začel teči rok, in če v mesecu ni takega dne, se iztečejo zadnjega dne v mesecu. Če se rok izteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik, je zadnji dan roka prvi naslednji delovni dan. Roki, določeni v urah, se končajo ob uri, ki je enaka tisti, ko se je pripetilo dejstvo, zaradi katerega je začel teči rok.

5.c) Kadar je tak rok določen v mesecih ali letih?

Z razlago člena 122(2) Civilnega zakonika se ta rok začne prvi dan po dogodku (izrecno je določen samo konec roka) – glej odgovor 1a).

5.d) Kdaj potečejo taki roki?

Glej odgovor 1a), člen 122(2) Civilnega zakonika.

Ali je določen začetek za roke, ki se uporabljajo izjemoma ali v določenih civilnih postopkih?

Ne.

6. Če rok poteče v soboto, nedeljo ali na državni praznik ali dela prosti dan, ali se podaljša do prvega naslednjega delovnega dne?

Da (člen 122(3) Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Se rok na ta način podaljša tudi takrat, ko se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Da.

7. Kadar se zahtevek predloži sodišču, ki ima sedež na celinskem ozemlju države članice (za tiste, ki obsegajo enote, ločene od matične države, ali imajo geografsko ločene enote 1), ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v eni od teh enot, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini? Če se, za koliko časa?

To ne zadeva Češke republike.

8. In obratno, kadar se zahteva predloži sodišču, ki ima sedež v eni od teh enot, ki je geografsko ločena od celine, ali se roki podaljšajo za osebe, ki ne živijo/nimajo stalnega bivališča v teh enotah, ali za osebe, ki živijo/imajo stalno bivališče v tujini?

To ne zadeva Češke republike.

9. Ali obstajajo roki za pritožbe, ki so specifični za določene civilne zadeve?

Ne. Za redni rok za vložitev pritožbe glej odgovor 5 a).

10. Ali lahko sodišča v sili ali iz drugega razloga skrajšajo rok za nastop pred sodiščem ali določijo poseben datum za nastop pred sodiščem? In nasprotno, ali se ti roki lahko podaljšajo?

Ne.

Institut pozivov na sodno obravnavo urejajo naslednje določbe Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.):

Člen 115

(2) Poziv na sodno obravnavo se mora izročiti udeležencem tako, da imajo dovolj časa za pripravo, praviloma najmanj deset dni za zadeve iz člena 118b in najmanj trideset dni pred obravnavo.

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 118b

(1) V zadevah o varstvu osebnosti v skladu s Civilnim zakonikom, v zadevah o varstvu pred objavo informacij, kakor je zloraba svobode izražanja, govora in tiska, in po možnosti zaščiti pravic tretjih oseb v skladu z zakoni o množičnih sredstvih obveščanja, v sporih, ki izhajajo iz stečajev in poravnav, v zadevah o dejstvih v sporih o varstvu gospodarske konkurence, o dejstvih v sporih o zaščiti pravic, ki jih krši ali ogroža nelojalna konkurenca, o dejstvih v sporih, ki izhajajo iz kršitve ali ogrožanja pravic do poslovne tajnosti, in v drugih primerih, ki jih navaja zakon, lahko stranke v postopku predstavijo dejstva o sami zadevi, ki so bistvena za odločitev, in navedejo dokaze, ki jih lahko potrdijo, najpozneje do konca prve obravnave v zvezi z njimi; pozneje predstavljena dejstva in dokazi se ne upoštevajo. To ne velja, če so zadevna dejstva ali dokazi namenjeni vzbujanju dvoma o verodostojnosti predstavljenih dokazov in če so nastali (so se pojavili) po prvi obravnavi ali če jih stranka v postopku ni mogla predstaviti pravočasno, a ne po svoji krivdi.

(2) Stranke je treba v pozivu na prvo sodno obravnavo obvestiti o dolžnostih v skladu s prvim odstavkom in posledicah neizpolnjevanja teh dolžnosti.

11. Kadar se dejanje, namenjeno stranki, ki ima stalno bivališče v kraju, kjer bi lahko izkoristila podaljšanje roka, napove v kraju, kjer za tiste osebe, ki imajo tam stalno bivališče, tako podaljšanje ne velja, ali ta oseba izgubi pravico do takega roka?

To ne zadeva Češke republike.

12. Katere sankcije sledijo neupoštevanju rokov?

Neupoštevanje rokov v (običajno) materialnem pravu privede do dejstva, da pravica zastara ali se priposestvuje, kar pomeni, da pravica ni več izvršljiva z zakonom.

Neupoštevanje rokov v procesnem pravu privede do prenehanja zakonske pravice.

13. Če rok poteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki niso upoštevale rokov?

Za roke v procesnem pravu glej odgovor 1b), člen 58 Zakonika o civilnem postopku (Zakon št. 99/1963 Coll.). Za roke v materialnem pravu (opredeljene v Civilnem zakoniku) ni pravnih sredstev.

Nadaljnje informacije

________________________

1 Na primer: Azorski otoki ali Madeira za Portugalsko, Francoski čezmorski departmaji in ozemlja, Kanarski otoki za Španijo itn.

« Procesni roki - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 16-04-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo